28. maj je svetovni dan menstrualne higiene. To je postal leta 2014 na predlog nemške organizacije WASH (WAter, Sanitation, Higiene), ki se zavzema za enakopraven dostop do vode, sanitarij in higienskih izdelkov. Njen namen je podirati menstrualni tabu in odkrito spregovoriti o menstruacijiter spodbujati ozaveščanje o pomenu enakih možnosti za ustrezno higieno v času menstruacije, saj to pomembno vpliva na enakopravnost deklet in žensk v družbi. Menstruacija je naraven proces pri vseh ženskah v rodnem obdobju. Prva menstruacija se pojavi v starosti od 11 do 14 let. Menstrualni ciklus se konča v menopavzi pri starosti okoli 50 let. 28. maj ni izbran naključno. Maj je peti mesec v letu in predstavlja pet dni na mesec, kolikor v povprečju traja menstruacija, 28 pa predstavlja povprečno število dni mesečnega ciklusa. (NE)DOSTOPNOST DO USTREZNE HIGIENE V ČASU MENSTRUACIJE Danes si ženske v zahodnem svetu menstruacije ne znamo predstavljati brez higienskih pripomočkov. Po svetu pa je še vedno velika težava nedostopnost ali težja dostopnost do vode, ustreznih sanitarij in higienskih pripomočkov. Nedostopnost do ustrezne higiene v času menstruacije predstavlja tudi visok davek na menstrualne higienske pripomočke. V Sloveniji za higienske vložke in tampone velja višja stopnja DDV, 22%, kar za ženske pomeni velik strošek. Ženska povprečno ob vsaki menstruaciji porabi tri pakiranja vložkov (v klasičnem paketu po deset vložkov) in za to odšteje okoli deset evrov na menstruacijo. Marca 2016 je bila vložena pobuda za znižanje davčne stopnje, vendar so jo maja 2016 zavrnili. V nekaterih državah Evropske unije so po številnih protestih organizacij za pravice žensk, da je treba ženske higienske pripomočke obravnavati kot nujne dobrine, že znižali davčno stopnjo. Za zdaj ima ničelno stopnjo na sanitarne izdelke le Irska, peticijo za ničelni davek pa je leta 2016 v Veliki Britaniji podpisalo več kot 300.000 ljudi. V društvu si želimo spregovoriti o vseh težavah, ki spremljajo menstruacijo, zato si bomo prizadevale tudi za znižanje davka. O MENSTRUALNEM TABUJU Po svetu menstruacija še vedno velja kot nekaj sramotnega, nečistega. Deklicam v času menstruacije ni dovoljeno hoditi v šolo, živeti doma, se dotikati in jesti določene hrane. Naj poudarimo, da se to ne dogaja samo v državah daleč stran od naših oči in ušes, temveč tudi pri nas. Kako močen je menstrualni tabu pri nas, je pokazal tudi odziv na naš dogodek Menstruacija ob kavi.  Ta pa pomembno vpliva na prepoznavanje in razumevanje endometrioze ter družbenega odnosa do nas, žensk s to boleznijo. V društvu se trudimo podirati menstrualni tabu in o tem opozarjati vsak dan. Letos že smo že drugič pripravili izziv #vlozkenamizo, s katerim smo želele spodbuditi pojavljanje higienskih pripomočkov v javnosti, saj se ti še vedno skrivajo. V lanskem letu smo začele tudi z izvajanjem delavnice Menstruacija ob kavi, ki poteka po večjih krajih po Sloveniji. SPLETNI IZZIV #VLOZKENAMIZO Danes je tudi zadnji dan za sodelovanje v letošnjem spletnem izzivu #vlozkenamizo. Več info o samem izzivu in nagrajenkah bomo na tej povezavi objavili jutri. ZGODBA O PRVI MENSTRUACIJI Za konec pa vas še enkrat vabimo, da sodelujete v blogu Laure Radešić, dipl. soc. del., ki zbira Zgodbe o prvi menstruaciji. 

V soboto smo z društvom Endozavest organizirale endosprehod po slovenski obali. Čeprav smo bile do zadnjega v dilemi, kakšno vreme nas čaka, je bil prekrasen sončen dan. Najprej smo se dobile na kavici v baru Cavedin, kjer smo malo poklepetale in se spoznale. Nato smo se odpravile proti prvi čudoviti razgledni točki, s katere smo imele prelep razgled na morje. Sprehodile smo se po Krajinskem parku Strunjan in uživale na strunjanskem klifu. Razgled na Piran, Mesečev zaliv, Koper in Izolo je bil res fenomenalen, sprehod ob nasadih oljk in vrtnic prav tako. Na neki razgledni točki nas je pričakala prelepa klopca s srčkom in ljubezenskim sporočilcem, ki nas je vse raznežilo ‒ še obstajajo romantične duše 🙂 Skratka, sprehod je vsekakor uspel, s puncami smo se podružile, naklepetale, nadihale svežega morskega zraka in predvsem uživale v naravi. Hvala Simoni Glavan, ki nas je vodila in nam te čudeže slovenske obale pokazala. 🙂 Zagotovo še ponovimo!

Vabimo vas, da se nam pridružite na Endogodku 2018, v soboto, 24. 3. 2018, ob 15.00 uri na Prešernovem trgu. Tam bomo prireditev začeli s shodom ENDOMARŠ, v okviru katerega se bomo v rumenem sprehodili vse do Študentskega kampusa, kjer se bo odvijal nadaljnji program od približno 16.30 ure dalje. Ste že slišale, slišali za endometriozo? To je velikokrat spregledana bolezen vsake 10. ženske, ki lahko povzroča ogromno težav. Pa vendar jo še danes pogosto zamenjajo za menstrualne krče (dismenorejo), vnetje mehurja, nesproščenost med spolnimi odnosi ali celo, da vse skupaj obstaja le v glavi posameznice. Pojavlja se bodisi v obliki bolečih simptomov bodisi neplodnosti, ali pa ne kaže vidnih simptomov, povzroča pa trajne poškodbe notranjih organov. Čeprav je bolezen pogosta, pa je v družbi premalo poznana. Ženske se srečujejo z nerazumevanjem in podcenjevanjem težav, pogosto s težavami ostanejo prepuščene same sebi in svojim najbližjim. Prihodnost je v naših rokah, POMAGAJTE NAM SLOVENIJO OPOZORITI NA ENDOMETRIOZO. Endomarš je shod vseh nas, ki se z endometriozo bojujemo iz dneva v dan, in shod vseh bližnjih, ki skupaj z nami korakajo po tej poti. V znak podpore ste vabljeni prav vsi, saj je endometrioza velik socijalni problem. Pomagajte nam endometriozo narediti vidno! Shod Endomarch, Italija 2015 Pridružite se nam ob 15.00 uri na Prešernovem trgu. Od tam se bomo v rumenem sprehodili po ljubljanskih ulicah. Shod smo poimenovale ENDOMARŠ, naša verzija svetovne različice Endomarch. (WORLDWIDE ENDOMETRIOSIS MARCH – 5. leto zapored organizirajo in povezuje dogodke za ozaveščanje o endometriozi po celem svetu ) Drugi del Endogodka pa bo z endometriozo povezan skozi mite in tabuje naše družbe. Odvijal se bo od 16.30 ure dalje v Študentskem kampusu, Ljubljana.  Zakaj je endometrioza nevidna? Med večjimi razlogi za to sta zagotovo dejstvo, da je izključno ženska bolezen, in tesna povezanost z menstruacijo, spolnostjo. O tem se v družbi ne govori, kako bo potem prosto potekala debata o bolezni, ki se dotika vsega tega? Prav tako ji status nevidne bolezni daje dejstvo, da so simptomi očem skriti in na prvi pogled, ženska sploh ni videti bolna. Podrimo tabuje, spodbudimo debato in podprimo vse, ki se aktivno trudijo govoriti o tematikah, ki so v družbi pogosto skrite. Shodu bosta sledili dve predavanji priljubljenih avtoric Milene Miklavčič (Ogenj, rit in kače niso za igrače 1. in 2. del) in Vesne Juvan (Rdeča zarja). Za nas sta pripravili zelo zanimivi predavanji, s svojim delom pa sicer aktivno podirata tabuje in odstirata mite na temo menstruacije in spolnosti v Sloveniji. PREDSTAVITEV PREDAVATELJIC MILENA MIKLAVČIČ Milena Miklavčič je zasebno povsem vsakdanja ženska. Vsako poletje nabira borovnice, vkuhava sadje in zelenjavo ter uživa v nordijski hoji in plavanju. Zbrala je številna intimna pričevanja o spolnosti. Tisti, ki berejo njeno knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, so navdušeni, ker se lahko- končno že- začenjajo bolj sproščeno pogovarjati tudi o tabu temah. Ogenj, rit in kače niso za igrače (1. in 2. del) je že širi leta uspešnica, saj se ves ta čas uvršča med najbolj brane knjige v knjižnicah. Berejo jo tudi tisti, ki po knjigah sicer ne posegajo. Več kot 3.500 pretežno ženskih pričevanj nas popelje v prvo polovico 20. stoletja. Tisti, ki so ju prebrali, trdijo, da pomagata, med drugim, razumeti prednike in jim marsikaj odpustiti. Milena trdi, da se na področju intime in odnosa do ženske v 100 letih ni dosti spremenilo. Na srečanju bomo o tem, slednjem lahko slišali več podrobnosti. VESNA JUVAN Vesna Juvan o sebi rada razmišlja kot o strastni raziskovalki življenja. Verjame namreč, da o njem ne vemo kaj dosti. Tako je tudi s pozabljeno modrostjo menstrualnega cikla, naravnega ženskega cikla. Za večino menstruacija pomeni trpljenje, nekaj krčev, slabega počutja in pa seveda precej krvi. Pa je res samo to? Meni, da ne in tako kažejo tudi rezultati raziskave ˝50 odtenkov menstruacije˝, ki jo je društvo Sijaj v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede izvedlo poleti 2016. Kadar ne raziskuje menstruacije, vodi delavnico ˝Srce & Maternica˝ in ˝Delavnice za maternice z odgovornimi lastnicami˝.  Tu se ženske v intimnem krogu somišljenic naučijo povezovati z maternico, centrom ženstvenosti, avtentične moči, notranjega vodstva, radosti in vitalnosti. Izvaja tudi osebna svetovanja s pomočjo vibracijske kineziologije, saj verjame, da je kvaliteta našega bivanja v tem življenju v veliki meri odvisna prav od naše obremenjenosti s preteklostjo in od tega kako neoviran energijski pretok imajo na voljo naši organi. V prostem času najrajši pleše tango, dela acro yogo in se zgublja v naravi. Na predavanju ˝Cikličnost ženske narave in kako jo uporabiti v vsakodnevnem življenju˝ bomo spregovorili o pozabljeni modrosti menstruiranja. Menstrualni cikel je tisto, kar nas ženske najbolj loči od moških. Je pa tudi tisto, kar nam lahko prinese največji osebni napredek in največjo svobodo pri prehodu v zrelo žensko z velikim Ž (kamor večina žensk nikoli ne pokuka). Ko sem lani vprašala staro mamo, ki ima 95 let zakaj so bili včasih lačni, ko je pa v naravi toliko divje hrane, je bil njen odgovor: ˝Nismo vedeli, da jo lahko jemo. Niti na pamet nam ni prišlo, da bi šli v gozd in nabrali gobe, da bi se veselili regrata spomladi, da bi z vrta pojedli plevel.˝ Plevel je bil nadloga, ki se je je treba znebiti.​ Tako je tudi z nami ženskami. V sebi imamo sistem, ki nas vodi, nam kaže pot in nam odstira kdo v resnici smo in kdo še lahko postanemo. Pomaga nam doživeti transformacijo in razcvet. Ampak … za nas je plevel, gledamo kako bi se ga čim prej znebile in bi bile spet ˝ kot iz škatlice˝. Ampak na ta način na žalost ostajamo lačne, lačne sebe, lačne tega kaj bi lahko postale, koliko zadovoljstva bi lahko ponotranjile. S tem predavanjem in s knjigo Rdeča zarja bi vas rada vzpodbudila, da si začnete upati iskati odgovore na to kdo ste. Iščete jih najlažje tako, da dovolite menstrualnemu ciklu, da vas vodi. Upam, da se boste po predavanju in branju knjige tudi ve veselile svoje menstruacije tako, kot se razveselite regrata spomladi. Endogodek ni omejen zgolj na ženske z endometriozo, nanj ste vabljene, vabljeni vsi, ki bi radi podprli nove korake na področju poznavanja endometrioze v Sloveniji in izkazali podporo bližnjim, ki z endometriozo živijo iz dneva v dan. Zato vabljeni vsi, da skupaj zakorakamo skozi glavno mesto, odanemo Ljubljano v rumeno in opozorimo na endometriozo.       p.s. za vse tiste, ki vam je Ljubljana nepoznana, smo pripravili Navodila za pot – parkirišče – Endomarš z označbo 2 parkirišč, ki ponujata brezplačno parkiranje v soboto in pot do začetka prireditve na Prešernovem trgu.

Nam, ženskam, ki smo zbolele za endometriozo, se v vsakdanjem življenju velikokrat zgodi, da nas ljudje zasipajo s takšnimi in drugačnimi nasveti, ki naj bi nam pomagali v boju z našo boleznijo. Niso pa ravno vsi ti nasveti takšni, ki bi dejansko lahko pomagali. Čeprav je namen naših »svetovalcev« dober, se velikokrat zgodi, da nam pravzaprav svetuje nekdo, ki ne ve dobro, kaj pravzaprav je endometrioza (včasih bi pri tem morali pokarati tudi zdravstveno osebje!). Številne endoborke so zato postale že kar »endostrokovnjakinje«, ki znanje črpajo iz svojih izkušenj in lastnega raziskovanja. Ker za endometriozo velja, da je zavita v tančico odprtih vprašanj in nepoznavanja, se v zvezi z njo pojavlja veliko mitov. Ti pa lahko močno vplivajo na potek zdravljenja (če nam jih predaja zdravstveno osebje) ali pa samopodobo ženske, zato se nam zdi pomembno ozaveščati o tem, kakšni miti se v družbi pojavljajo in kakšna je resnica. V prvem delu smo spregovorile o mitih, vezanih na menstruacijo in bolečino, v tokratnem prispevku pa se bomo posvetile mitom o nastanku in diagnosticiranju endometrioze.  15. Endometrioza je posledica infekcije, denimo spolno prenosljive bolezni, in se zdravi z antibiotiki. Čeprav je večina mitov posledica pomanjkanja znanja, je ta mit že pravcata neumnost. Sam mit izhaja iz zmede, ki nastane zaradi neločevanja med endometriozo in endometritisom. Endometritis je bolezen, ki povzroči vnetje maternične sluznice, ob vnetjih, povezanih z rodili, pa obstajajo še metritis (vnetje maternice), salpingitis (vnetje jajcevodov), oofortitis (vnetje jajčnikov), parametritis (vnetje obmaterničnih vezi) in peritonitis (vnetje trebušne mrene).[1] Deli se na endometritis, katerega nastanek je povezan z nosečnostjo, in tistega, ki ni (govorimo o medenični vnetni bolezni ‒ PID). Center za kontrolo in preventivo (CDC) je leta 2015 v svojih smernicah za zdravljenje spolno prenosljivih bolezni definiral PID kot kombinacijo endometritisa, salpingitisa in peritonitisa.[2] 14. Endometrioza nastane kot posledica psihološke travme v zgodnjem življenjskem obdobju.   Čeprav bolezen poznamo že razmeroma dolgo, znanost do zdaj še ni potrdila specifičnega vzroka za njen nastanek. Vzrokov je brez dvoma več, torej govorimo o multifaktorialni bolezni. Obstaja pet teorij o nastanku, vendar nobena ne pojasni vseh vidikov nastanka endometrioze. Nobena od teh teorij ne temelji na tem, da bi lahko bila posledica nastanka obolenja takšne in drugačne ovire v duševnem zdravju. S takšnim neodgovornim ravnanjem se krivda za nastanek obolenja preloži na žensko. Zapomni si: če si zbolela za endometriozo, to nikakor ni tvoja krivda! Velikokrat se vzrok za endometriozo pripiše osebnostnim lastnostim ženske, kar je tudi posledica spolnih stereotipov, ki so prisotni tudi v domnevno »nevtralnem« medicinskem diskurzu. Ana Cergol Paradiž (2015) pravi, da Spolni stereotipi pomembno prežemajo tudi medicinske prakse oziroma način, kako družba obravnava posamezne bolezni. V družbi denimo velja, da ni primerno, če moški izražajo čustvo žalosti, zato redkeje kot ženske poiščejo strokovno pomoč, ko trpijo za kakšno od duševnih boleznih (npr. depresijo), kar ima vsekakor dolgoročne negativne posledice. Podobno škodljivo delujejo spolni stereotipi v primeru nekaterih »ženskih« bolezni, tudi endometrioze. Dogaja se, da zdravniki oziroma zdravnice, pa tudi družba na splošno, žensk ne jemljejo resno, ko se pritožujejo zaradi telesnih bolečin. […] K napačnemu ali prepoznemu obravnavanju endometrioze prispeva stereotipno prepričanje, da so ženske »nagnjene k pretiravanju«, vedno »dramatizirajo«, so preobčutljive, ne znajo prenašati bolečin, ter dejstvo, da so hude bolečine pri menstruaciji dojete kot nekaj povsem »normalnega« in »naravnega«.[3] Argumenti, ki navajajo, da je vzrok za nastanek endometrioze duševnega izvora, se pojavljajo že skozi celotno človeško zgodovino ‒ več o zgodovini endometrioze si lahko preberete tukaj. 13. Endometrioze ni težko diagnosticirati. Endometrioza sodi med najbolj nerazjasnjena, pogosto napačno diagnosticirana in spregledana bolezenska stanja. Žal je bolezen še vedno premalo poznana tako v širši kot tudi strokovni javnosti, posledično pa zaradi tega ženske doživljajo dolgoletno odlaganje diagnoze. Po poročilih iz leta 2014 je čas od pojava prvih simptomov do postavitve diagnoze v Evropi 8,2 leta, v ZDA 9,2 leta in v Braziliji, ki ima številne centre za diagnostiko in zdravljenje endometrioze, 7,2 leta. Brez dvoma najmanj časa do diagnoze v Evropi, tudi v Sloveniji, preteče pri ženskah, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti, saj se pri njih hitro naredijo ustrezni diagnostični postopki. Pogosto bolnic s simptomi ne jemljejo resno, saj v družbi še vedno velja prepričanje, da so boleče menstruacije nekaj povsem običajnega. Pacientke, ki se zaradi težav vračajo na ginekološke preglede, pogosto usmerjajo v psihološko in psihiatrično obravnavo, preden jim postavijo pravilno diagnozo. Več o diagnosticiranju si preberite tukaj. 12. Endometrioza se lahko diagnosticira že samo s pregledom. Za zdaj je edini način diagnosticiranja, ki endometriozo dokončno potrdi, laparoskopija. Kljub neinvazivnim načinom, s katerimi prepoznavamo nekatere oblike endometrioze, je ta lahko skrita in posledično nevidna, kar pa še ne izključuje endometrioze. Zato je za dokončno potrditev endometrioze potreben poseg, pri katerem se tkivo odstrani in pregleda ter histološko potrdi ali ovrže diagnoza endometrioze. 11. Vsak zdravnik lahko uspešno diagnosticira in zdravi endometriozo. Vsak ginekolog mora imeti nekaj znanja o endometriozi, vendar je večina bila deležna kratkega usposabljanja na tem področju in zato bolezni in njenih oblik ne poznajo v celoti. Da bi pacientke dosegle najboljše rezultate v postopkih diagnosticiranja in zdravljenja endometrioze, je najpomembneje, da najdejo zdravnika, ki je specializiran za to področje. V Sloveniji delujeta dva centra specialistov za endometriozo: Zasebna ambulanta doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. Med., ki deluje v sklopu Diagnostičnega centra Bled, in Dnevni center za endometriozo, ki je v stari porodnišnici (Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana) v sklopu ljubljanskega kliničnega centra na ginekološki kliniki. Brez dvoma potrebujemo več ginekologov, ki poznajo endometriozo v pravem pomenu besede in jo obravnavajo strokovno.     Viri: [1] Med.over.net. Dostopno na: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=957568 (Pridobljeno: 25. 9. 2017). [2] Rivlin, M. E. (20. 3. 2016). Endometritis. Dostopno na: http://emedicine.medscape.com/article/254169-overview (Pridobljeno: 25. 9. 2017). [3] Cergol Paradiž, A. (15. 4. 2015). Endometrioza in neenakost spolov. Dostopno na: http://spol.si/blog/2015/04/15/endometrioza-in-neenakost-spolov/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017). Prispevek je povzet po: Myths About Endometriosis. Dostopno na: http://www.livingwithendometriosis.org/myths/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017). Streicher, L. (10. 3. 2014). 5 Myths About Endometriosis and Why They’re So Wrong. Dostopno na: http://www.everydayhealth.com/columns/lauren-streicher-midlife-menopause-and-beyond/myths-endometriosis-demystified/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017). Top 10 BS Myths About Endometriosis (16. 6. 2016). Dostopno na: https://www.endowhat.com/top-10-bs-myths-about-endometriosis/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017). 15 Myths about Endometriosis (29. 3. 2015). Dostopno na: http://www.hystersisters.com/vb2/article_597844.htm (Pridobljeno: 25. 9. 2017).  

Nam, ženskam, ki smo zbolele za endometriozo, se v vsakdanjem življenju velikokrat zgodi, da nas ljudje zasipajo s takšnimi in drugačnimi nasveti, ki naj bi nam pomagali v boju z našo boleznijo. Niso pa ravno vsi ti nasveti takšni, ki bi dejansko lahko pomagali. Čeprav je namen naših »svetovalcev« dober, se velikokrat zgodi, da nam pravzaprav svetuje nekdo, ki ne ve dobro, kaj pravzaprav je endometrioza (včasih bi pri tem morali pokarati tudi zdravstveno osebje!). Številne endoborke so zato postale že kar »endostrokovnjakinje«, ki znanje črpajo iz svojih izkušenj in lastnega raziskovanja. Ker za endometriozo velja, da je zavita v tančico odprtih vprašanj in nepoznavanja, se v zvezi z njo pojavlja veliko mitov. Ti pa lahko močno vplivajo na potek zdravljenja (če nam jih predaja zdravstveno osebje) ali pa samopodobo ženske, zato se nam zdi pomembno ozaveščati o tem, kakšni miti se v družbi pojavljajo in kakšna je resnica. V prvem delu mitov o endometriozi se bomo osredotočili na tiste, ki so vezani na menstruacijo in bolečino. Če želite tudi ve spregovoriti o takšnih in drugačnih mitih o menstruaciji, ste vabljene v dobro družbo ob dišeči kavici na delavnice Menstruacija ob kavi. Kdaj in kje se bodo delavnice izvajale, pridno spremljajte tukaj. 20. Močne menstruacije so znak za endometriozo. Ženske z endometriozo lahko imamo močne menstruacije, vendar je povsem možno tudi, da so naše menstruacije šibke. Tako močne menstruacije niso nujno znamenje za to obolenje. Močne menstruacije so veliko bolj vezane na adenomiozo, sestrsko bolezen endometrioze, obe pa se lahko pojavita hkrati. 19. Boleča menstruacija je nekaj normalnega. Menstruacija nikakor ne sme boleti, vsaj ne tako močno, da bi zaradi nje potrebovale prost dan ali celo nujno medicinsko pomoč! Težko je določiti, ali ženska z bolečimi menstruacijami trpi za primarno dismenorejo (krči, ki niso povezani z nobeno boleznijo) ali sekundarno (bolečine povzroča bolezen, v tem primeru endometrioza), ki se pojavlja pri 80 % žensk z endometriozo. 18. Menstruacije že ne morejo biti tako boleče. Vsaka izmed nas je že slišala tale stavek, kajne? Mislimo, da nam pri tem ni treba dodati niti besede. 17. Bolečina se pojavi samo med menstruacijo. Pri večini žensk je bolečina prisotna skozi ves dan, in to vsak dan. Študije so pokazale, da 45 % žensk občuti bolečino med spolnim odnosom, 29 % se jih spopada z bolečino med odvajanjem (velike in/ali male potrebe) in kar 69 % žensk živi z medenično bolečino, ki ni vezana na menstruacijo. 16. Bolečina sploh ni zelo močna. Bolečine so lahko tako močne, da za njihovo lajšanje potrebujemo zdravniško predpisana protibolečinska zdravila. Kronična bolečina negativno vpliva na kakovost življenja, saj otežuje udeležbo pri vsakodnevnih aktivnostih. Številne ženske imajo tako hude bolečine, da morajo ostati v postelji več kot polovico vseh dni v letu. Evropski parlament je leta 2007 endometriozo razglasil za socialno bolezen, ker močno vpliva na fizično, psihično in socialno življenje žensk. Endometrioza v Evropi predstavlja najpogostejši vzrok za izostanek z dela in iz šole. Viri: Myths About Endometriosis. Dostopno na: http://www.livingwithendometriosis.org/myths/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017). Streicher, L. (10. 3. 2014). 5 Myths About Endometriosis and Why They’re So Wrong. Dostopno na: http://www.everydayhealth.com/columns/lauren-streicher-midlife-menopause-and-beyond/myths-endometriosis-demystified/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017). Top 10 BS Myths About Endometriosis (16. 6. 2016). Dostopno na: https://www.endowhat.com/top-10-bs-myths-about-endometriosis/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017). 15 Myths about Endometriosis (29. 3. 2015). Dostopno na: http://www.hystersisters.com/vb2/article_597844.htm (Pridobljeno: 25. 9. 2017).

Vzele si bomo čas zase: se obrnile vase, predihale telo in se povezale same s sabo. Praksa joge je lahko statična ali dinamična. Oboje je lahko izziv, tako za telo, kot um in čustva. Med prakso joge bomo poskusile biti nežne do svojega telesa in opazovale njegove odzive. Prav tako bomo opazovale čustva in misli, ki se bodo med prakso joge intenzivneje “oglašale”, kot se tudi sicer v življenju, ko se želimo skoncentrirati. Poskusile bomo ugotoviti kaj še lahko spustimo in sprostimo. Bolečine in napetosti so del nas – zadihale bomo vanje. Za prakso joge ni potrebno nobeno predznanje. S seboj prinesite joga blazino, ter lahka in topla oblačila, ter odejo. Delavnica se bo izvajala na naslednjih lokacijah: Sobota, 10.3.2018 (Študentski kampus, Ljubljana) 10.15 – 11.45 ure Sobota, 10.3.2018 (Študentski kampus, Ljubljana) 12.00 – 13.30 ure Sobota, 17.3.2018 (Koper, za Areno Bonifika) 10.00 – 12.00 ure – še nekaj prostih mest (prijave niso potrebne): pridružite se nam 17.3.2018 ob 9.55 pred glavnim vhodom v Areno Bonifika Točna lokacija (Koper -glej sliko spodaj): Koper – za Areno Bonifika, ki se nahaja na Cesti Zore Perello – Godina 3 na sliki označeno z zeleno barvo). Dvorana v kateri se bo izvajala delavnica je za areno (na sliki označena z rdečo barvo): da pridete do nje, se sprehodite čez celotno ploščad (ne zavijajte v Amfiteater) in sledite stopnicam navzdol do dvorane. Parkirišča so na sliki označena z modro barvo.V kolikor bi imele kakršnekoli težavo z iskanjem lokacije, pokličite Simono na: 031 374 001. Število mest je omejeno, zato so nujne predhodne prijave z imenom in priimkom ter izbranim terminom na: *protected email*. Delavnica je brezplačna. Simona Glavan je vaditeljica športne rekreacije in zdrave vadbe ter učiteljica joge. Vsega, česar se loti, se loti s srcem in s predanostjo. Joga je prisotna v njenem življenju na vseh področjih. Uči jo postopnosti, vztrajnosti, opazovati telo, kje se ustaviti oz. iskati meje, sprejemati različnost, se ne obremenjevati s tem kaj menijo drugi, živeti tu v tem trenutku, spustiti vse kar ne potrebuje. Je raziskovalka telesa in vpliva čustev nanj, kot tudi vseh misli in vsega kar nas obkroža. Tudi teče – najpogosteje v naravi. Ko najde čas gre tudi plavati, obožuje nordijsko hojo, pleše flamenko, igra nogomet in tudi sicer poskuša v svoje življenje vnesti čimveč različnih oblik gibanja. V službo se vozi s kolesom in meni, da je to privilegij, ker se tako pripelje čisto do vrat, medtem poživi telo in prečisti misli. Vodi tekaške treninge, v katere poskuša vnesti principe joge kjer tekmovalnost in dosežki niso pomembni, ampak bolj zavednje telesa, opazovanje okolice in druženje. Vesela in ponosna je na ljudi, ki jih uspe zmotivirati za gibanje, da postopoma ozavestijo, da lepe reči niso samoumevne in da je zanje potrebno zbrati pogum in se potruditi.    Kaj vse še pripravljamo v marcu, si lahko preberete tukaj.

Marec je tu! 🙂 Leto je naokrog in pred nami je marec – mesec ozaveščanja o endometriozi. Po uspešni lanskoletni akciji, pripravljamo v letošnjem letu še več aktivnosti, s katerimi želimo opozoriti na endometriozo in na vse nas ženske, ki z njo živimo. Letos bomo več pozornosti namenili MITOM, ki so povezani z endometriozo.  Z vami delimo hiter pregled vseh aktivnosti, s katerimi bomo popestrile mesec marec. Več informacij sledi kmalu. Pridružite se nam! 🙂 Aktivnosti društva Endozavest v marcu 2018: 1.3.2018 uradno otvorimo Endomarec s spletnim izzivom #vlozkenamizo, s katerim že drugo leto podiramo tabuje na področju menstruacije. Letos bomo izziv podaljšali do 28. maja 2018 – svetovnega dneva menstrualne higiene.  prav tako si bomo 1.3.2018 vsi skupaj pripeli rumeno pentljo na svoj Facebook profil in s tem izrazili podporo vsem ženskam z osebno izkušnjo endometrioze ter pripomogli k prepoznavnosti tega simbola. Naj rumena preplavi naše družbene medije vsaj za mesec marec. Plakat za ozaveščanje o endometriozi. 4.3.2018 ob 16. uri bo v Večgeneracijskem družinskem centru v Cerknici potekal prvi občni zbor društva Endozavest, kjer bomo predstavili dosedanje delovanje društva, izvedli volitve ter predstavili ideje za nadaljnjo delovanje. 4.3.2018 ob 18. uri si bomo v Kulturnem domu Cerknica ogledali dokumentarni film ameriške neodvisne produkcije Endo Kaj? (Endo What?, 2016), ki prikazuje izzive življenja z endometriozo, podira mite, predstavi možnosti zdravljenja … Vse to skozi osebne izkušnje žensk in tudi iz ust strokovnjakov z različnih področij. Akcijo #31dniendoozaveščanja bomo letos posvetile mitom, ki se pojavljajo v zvezi z endometriozo in v ta namen vas bo vsak ponedeljek v marcu na naši spletni in Facebook strani čakal nov prispevek na to temo. Vabljeni k branju in deljenju. 10.3.2018 od 10:15 do 11:45 in od 12:00 do 13:30 ure (Študentski kampus v Ljubljani) prirejamo delavnici z naslovom Predihajmo telo z jogo, ki jih bo vodila Simona Glavan, učiteljica joge, vaditeljica športne rekreacije in zdrave vadbe. Število mest je omejenih, zato pohitite s prijavo na: tjasa@endozavest.si. 14.3.2018 ob 18. uri v kletnih prostorih Akademskega kolegija (Vilharjeva c. 13, Ljubljana): Druženje in izdelovanje rekvizitov – priprava na shod po ljubljanskih ulicah, ki bo v sklopu Endogodka 2018 24.3.2018. 17.3.2018 ob 10. uri, Koper – Delavnica Predihajmo telo z jogo pod vodstvom Simone Glavan, učiteljica joge, vaditeljica športne rekreacije in zdrave vadbe. Število mest je omejenih, zato pohitite s prijavo na: tjasa@endozavest.si.   24.3.2018 od 15. ure dalje v Ljubljani: Endogodek 2018 – osrednji dogodek letošnjega Endomarca bomo začeli s shodom na Prešernovem trgu, po katerem se bomo v rumenem sprehodili po ljubljanskih ulicah. Pohod bomo zaključili v Študentskem kampusu, kjer bomo prisluhnili zelo zanimivima predavanjema priljubljenih avtoric, ki aktivno podirata tabuje in odstirata mite na temo menstruacije in spolnosti v Sloveniji. Za več informacij pa še malce počakajte. 😉 V marcu 2018 nam lahko vsak dan podarite tudi (virtualni) OBJEM – z vašim podarjenim objemom sodelujemo v izzivu za donacijo, ki nam bo pomagala pri izvedbi aktivnosti. Vendar pri temu potrebujemo VAŠO POMOČ, saj lahko le z dovoljšnjim številom objemom pridemo do želene donacije. Na tem mestu vas tudi vabimo, da nam pomagate širiti glas o endometriozi, društvu in naših aktivnostih ter nas tako še dodatno podprete. To lahko naredite z deljenjem naših Facebook objav, dogodkov in prispevkov na naši spletni strani. Trudimo se, da bi naš glas segel čim dlje, vendar smo finančno omejeni. Ker je naše društvo na začetku svoje poti, takšne akcije pa predstavljajo velik strošek, vas prosimo za finančno pomoč ‒ vsak evro šteje! Vabljene, vabljeni, da se naših aktivnosti udeležite v čim večjem številu. S seboj lahko pripeljete tudi svoje najdražje. Skupaj smo močnejše, močnejši! 🙂

Uradna grafika ‘rezerviraj si datum’ www.endomarch.org Če spremljate tuje medije, organizacije in podporne skupine za endometriozo, potem zagotovo ste! Sicer pa vam bo zadeva postala kaj hitro poznana. Worldwide endomarch je v direktnem prevodu svetovni endomarec in združuje dogodke, povezane z ozaveščanjem o endometriozi po vsem svetu. Ustanovitelj in predsednik Worldwide Endometriosis March and Endometriosis Day je Camran Nezhat, eden izmed 3 sinov iz družine Nezhat. Ta družina je v svetu endometrioze zelo pomembna. Zaradi materine težke zdravstvene preizkušnje so se sinovi odločili za zdravstveni poklic in še danes delujejo na področju ginekologije kot zelo priznani ginekologi na področju endometrioze. Prav tako so se zavzeli za boljšo zdravstveno obravnavo pacientk in za večjo ozaveščenost v družbi. Začetek Endomarch pa simbolno lahko predstavlja tudi zelo poglobljen članek, v katerem Drs. Camran, Farr, Ceana Nezhat in drugi raziskujejo zgodovino endometrioze. Članek v angleškem jeziku si lahko preberete tukaj. Danes družina Nezhat uživa velik ugled v povezavi z endometriozo in je med drugim tudi glavni sponzor svetovne endomarch akcije. V marcu v ta namen potekajo razne aktivnosti po državah, v katerih že delujejo skupine za samopomoč in ozaveščanje ali pa so se v ta namen zbrale endomarch ekipe posameznic in posameznikov. Na njihovi spletni strani najdete vse informacije o akciji pa tudi dolg seznam lokacij, na katerih se bodo 24. 3. 2018 odvijali dogodki na temo endometrioze (letos prvič shod tudi v Sloveniji). Poleg informiranja o endometriozi z dogodki po večjih mestih vzporedno potekajo tudi virtualne aktivnosti, pri katerih lahko sodeluje vsak in tako tudi prek spleta pomaga pri širjenju informacij o endometriozi. Spodaj z vami delimo originalno grafiko dejstev o endometriozi, ki jo je pripravil organizator endomarch.org. Dosegljiva je v angleškem jeziku. ENDOMARCH-2018-FACT-SHEET Ženske po svetu so se združile z namenom ozaveščanja in informiranja ter ustvarile društva, skupine za samopomoč, druge organizacije in fundacije, prek katerih želijo svet opozoriti na endometriozo. Čedalje glasnejše smo, letos se tem prizadevanjem že drugo leto pridružuje tudi Slovenija! Prilagamo tudi video ENDOMARCH 2017, v katerem je predstavljen celoten projekt. Video je dosegljiv v angleškem jeziku.   V Sloveniji društvo Endozavest že drugo leto zapored organizira razne akcije in dogodke, s katerimi želi spodbuditi širjenje pravih informacij o endometriozi. Tudi letos vas toplo vabimo, da se nam pri naših prizadevanjih pridružite, nas podprete z udeležbo na dogodkih, deljenjem naših vsebin na družabnih omrežjih in nam morda namenite tudi kakšno donacijo (vsak evro šteje). Novost letošnje akcije Endomarec 2018 med drugim tudi shod po zgledu tujih držav. Sprehodite se z nami po ljubljanskih ulicah in skupaj z nami opozorite na endometriozo. Razumevanje problema in podpora ženski, ki se spopada z endometriozo, je največ, kar nam nekdo lahko ponudi. Zato k informiranju in udeležbi vabimo tudi vse preostale naše podpornice, podpornike in tiste, ki bi to želeli postati, četudi sami nimajo endometrioze. Pomagajte nam dvigniti ozaveščenost o endometriozi in se nam pridružite na dogodku! Rezervirajte si datum, poiščite rumene majčke in povabite svoje najdražje.

Januar je tudi čas za refleksijo preteklega leta našega delovanja. Leto, ki je za nami, je bilo polno aktivnosti, povezovanja, ustvarjanja s skupnim ciljem: večjo ozaveščenostjo o endometriozi. Želimo vam osvetliti najpomembnejše mejnike minulega leta: Spletna stran Naša spletna stran je začela delovati februarja 2017 in do 5. januarja 2018 dosegla 20.702 ogleda. Na spletni strani ponujamo tako osnovne informacije o endometriozi (splošno o endometriozi, simptomi, diagnosticiranje, zdravljenje, laparoskopija, endo in neplodnost, endodieta, pogosta vprašanja) kot tudi strokovne članke in druge prispevke o endometriozi, svetovalnico, naše zgodbe pa tudi možnost brezplačne včlanitve v društvo. Najbolj brane vsebine v letu 2017 so bile: svetovalnica, simptomi in naše zgodbe. V letu 2017 smo objavili 84 prispevkov, omenjamo le nekatere izmed njih: December: Endometrioza: vloga socialnega dela Darila za nas, endice Oktober: S slino do diagnoze? Avgust:            Kako endometrioza vpliva na naše spolno življenje? Junij: Junij je mesec ozaveščanja o neplodnosti Moj plusek Simonina zgodba o ustvarjanju družinice: Moj plusek Maj: Maj – mesec ozaveščanja o medenični bolečini 28. maj – svetovni dan menstrualne higiene Februar:  Endometrioza med slavnimi      Možnost brezplačne včlanitve v društvo Društvo je v prvi vrsti namenjeno medsebojni pomoči in povezovanju žensk z endometriozo pa tudi našim bližnjim in strokovnjakom na tem področju. Kljub nizkim sredstvom za delovanje si prizadevamo, da je včlanitev v društvo brezplačna. V letu 2017 se nam je pridružilo 129 članic in članov. Svetovalnica Svetovalnica je poseben kotiček na naši spletni strani, kjer je za odgovore na vprašanja v zvezi z endometriozo na voljo naša strokovna sodelavka in častna članica doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva. V letu 2017 smo v našo Svetovalnico prejeli kar 40 vprašanj, odprti za vprašanja pa smo bili tudi prek našega informativnega e-maila in sporočil na naši strani na Facebooku. Naše zgodbe Zavihek na naši spletni strani je namenjen delitvi osebnih izkušenj žensk z endometriozo z namenom ozaveščanja pa tudi samopomoči, samorefleksiji in podpori drugim ženskam z endometriozo. V letu 2017 smo prejeli in objavili 6 endozgodb. Endomarec 2017   V sklopu Endomarec 2017 smo organizirali prvi Endogodek v Sloveniji, namenjen ozaveščanju o endometriozi in povezovanju žensk z osebno izkušnjo s to boleznijo ter njihovih bližnjih in drugih podpornikov, na katerem smo si ogledali dokumentarni film neodvisne ameriške produkcije Endo-kaj? (Endo-What?, 2016) ter prisluhnili strokovnemu predavanju z naslovom »Endometrioza – socialna bolezen« doc. dr. Martine Ribič Pucelj, dr. med., specialistke ginekologije in porodništva. Dogodek je bil 5. marca 2017 v SiTi Teatru BTC Ljubljana in privabil je nekaj manj kot 100 ljudi, ki so se pripeljali z različnih koncev Slovenije. V sklopu Endomarca 2017 smo organizirali naslednje aktivnosti:    Spletno akcijo za podiranje tabuja menstruacije #vlozkenamizo; Poskrbeli smo za plakate in letake, ki so v zdravstvenih ustanovah in na drugih mestih, primernih za tovrstno ozaveščanje; Izdelali smo rumene pentlje, ki so simbol ozaveščanja o endometriozi, ter spodbujali k njihovi uporabi, tudi na družabnih omrežjih; Skozi leto smo spodbujali samoiniciativna druženja žensk z endometriozo v različnih krajih po vsej Sloveniji. Za zdaj se je izpeljalo le srečanje v Ljubljani, ki je bilo 2. marca 2017; Na družbenih omrežjih Facebook in Instagram smo v sklopu akcije #31dniendoozavescanja (31 dni endoozaveščanja) vsak dan v mesecu marcu objavili dejstvo o endometriozi. Vsa dejstva smo zbrali v galeriji, ki si jo lahko ogledate tukaj. 31. marca 2017 smo se v hotelu Union v Ljubljani predstavili na 4. simpoziju Združenja za ambulantno ginekologijo z naslovom Klinična obravnava bolnic z ginekološkimi težavami ‒ miomi in endometrioza. Aktivnosti:  Delavnica Menstruacija ob kavi V letu 2017 smo izvedli štiri brezplačne delavnice Menstruacija ob kavi, s katerimi želimo spodbujati govor o menstruaciji, deljenje izkušenj in podiranje tabuja, in sicer: dve v Ljubljani, po eno pa v Novi Gorici in Cerknici. Delavnice se je udeležilo 23 oseb.    Delavnica o endometriozi (Laurina skupina za ženske – Ziferblat, Ljubljana, 27. 3. 2017)   Mesec ozaveščanja o neplodnosti & Moj plusek  Junij je mesec ozaveščanja o neplodnosti. V ta namen smo pripravile prispevek na temo neplodnosti in endometrioze, ki si ga lahko preberete tukaj. V sklopu ozaveščanja o neplodnosti smo pripravili tudi spletno akcijo Moj plusek, s katero želimo opozoriti na problematiko neplodnosti pri ženskah z endometriozo in hkrati pozvati mamice, ki imajo endometriozo, in ženske, ki še čakajo na svoj plusek, da nam posredujejo svoje zgodbe o endometriozi in ustvarjanju družine. Z akcijo želimo ženskam, ki se bojujejo z neplodnostjo, vliti upanje, da endometrioza ni enako neplodnost in da je včasih treba verjeti v čudeže. V naš poštni predal je prispela Simonina zgodba. BGP Kranj:  Aktivno smo sodelovali v podpori za ohranitev bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, saj si poleg ozaveščanja in povezovanja želimo tudi boljše pogoje na vseh ravneh za ženske z endometriozo, ki bi pripomogli h kakovostnejšemu življenju. Pri tem si prizadevamo za hitro in primerno diagnosticiranje ter kakovostne pogoje zdravljenja. Facebook V letu 2017 se nam je na strani na Facebooku pridružilo 739 sledilk in sledilcev. Tri najbolj brane objave so bile: Odprtje uradne spletne strani društva Predstavitev umetnice Georgie Willeman in njene osebne dokumentacije endometrioze Intervju na Koroški TV o endometriozi in našem društvu; predstavila nas je Branka Pestar Hajšek  Spodbujanje raziskav V letu 2017 smo spodbudili dve raziskavi študentk in študentov: Raziskavo hrvaških študentov psihologije, nutricionistike in farmacije Tomislava Pavlovića, Anite Markotić in Tee Širac (marec 2017). Raziskavo študentk andragogike Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tjaše Franko in Elme Kujović na temo izobraževanja pacientk z endometriozo. Rezultati te raziskave bodo dostopni na naši spletni strani v februarju (december 2017).  Povezovanje Povezali smo se z avtoricami blogov Jej z mano, Kristinin blog, Živim z endometriozo in Laurin blog ter spletnim portalom, ki združuje vsebine na področju zdravstva za laično in strokovno javnost Zdravstvena info. Društvo je bilo omenjeno na spletnih portalih Spol.si, Žurnal24.si in Zdravje.si. Sodelovali smo v intervjuju na lokalni televiziji TV Dravograd in Laurinem blogu, predstavili pa smo se tudi v Notranjsko-primorskih novicah in Po moč – časopisu študentk in študentov socialnega dela. Naše delovanje in ustvarjanje potekata izključno na prostovoljni ravni. Lani smo v celotno delovanje vložili več kot deset tisoč prostovoljnih ur. Seveda ne gre brez zahvale vsem, ki ste nas spodbujali, spremljali in kakorkoli pomagali, da smo lahko uspešno izpeljali zastavljene projekte. Za konec vas vabimo, da se pridružite našim prizadevanjem za ozaveščanje o endometriozi in Društvu Endozavest namenite donacijo. Zbrana sredstva bomo namenili za delovanje društva. DONACIJE close Podatki za nakazilo: Podatki prejemnika: Društvo Endozavest, Videm 2a, 1380 Cerknica Namen plačila: donacija BIC banke prejemnika: HDELSI22 IBAN: SI56 6100 0001 3768 333 Referenca: 00 2018 Koda namena: CHAR Zahvaljujemo se vam za pozornost in podporo, vaše Društvo Endozavest.

* Naslovna slika je simbolična.  Ker nas je Simonino sporočilo tako ganilo, smo se odločile, da objavimo kar celotno sporočilo, skupaj z njeno zgodbo o ustvarjanju družinice.   Pozdravljeni, takoj ko sem opazila vaš poziv, naj opišemo zgodbo o neplodnosti in endometriozi, sem se odločila, da delim tudi svojo. Ko se je moj boj z endometriozo končal z dojenčkom v naročju, sem se namreč zavezala, da bom čim večkrat delila najino pot. Zakaj? Ker sem sama brskala in brskala po spletu, da bi našla čim več zgodb, ki bi mi dale upanje. In ni se jih trlo. Takole je bilo: Tako kot smo vsi, sva bila tudi midva sveto prepričana, da pri nama pa res ne bo nikakršnih težav s plodnostjo. Zakaj le? Leta so bila na najini strani (jaz 23, on 30), bila sva aktivna, dokaj zdravo sva se prehranjevala. Cigaretnega dima sva se ogibala v širokem loku, menstruacije sem imela redne brez kontracepcijskih tablet … Vsake toliko se mi je v misli pritihotapila občasna bolečina pri spolnih odnosih, vendar sem jo hitro potlačila. »Pa saj to ni nič. Gotovo nimam endowhatever (?!). Pa saj sploh nimam bolečih menstruacij,« sem si govorila, ko mi je ginekologinja na rednem pregledu ob omembi bolečin pri spolnih odnosih v roke porinila letak o bolezni, katere ime se mi je v spomin vtisnilo šele čez nekaj mesecev. Pa je minil prvi mesec (nikoli v življenju nisem bila bolj prepričana, da sem noseča, kot takrat) pa drugi in tretji (hej, kaj pa tisto: V tretje gre rado?!) in po sedmih mesecih neuspeha sem se spet napotila h ginekologinji. Zaradi suma na endometriozo mi je namreč svetovala, naj se v primeru neuspeha oglasim prej kot po enem letu. Še danes sem ji hvaležna, da mi je skrajšala muke vsakomesečnega odštevanja dni do nepričakovane menstruacije, opazovanja vsake najmanjše spremembe na telesu in razočaranja, ko dveh črtic ni in ni bilo. Dobila sem napotnico za neplodnostno ambulanto v Ljubljani. Tja sem šla povsem neobremenjeno, še vedno sveto prepričana, da je z nama vse O. K. S partnerjem je bilo, mene pa je doletel šok. Na ultrazvoku sta bili opazni dve večji endometriotični cisti. Ginekologinja mi je svetovala operacijo. Gre za nezahteven poseg, pri katerem so mi odstranili obe večji cisti, nekaj zarastlin ter nekaj čokoladnih cist. Naročeno mi je bilo, naj s spolnimi odnosi počakam en cikel, potem pa novim zmagam naproti. Navodil sva se držala, moje menstruacije pa kar ni in ni bilo. Seveda sem najprej pomislila, da je prišlo do kake hormonske zmede zaradi operacije. Po kakšnem tednu čakanja pa sem le naredila test, na katerem sta se končno (po enem letu) pokazali najlepši črtici. Na izvidih po operaciji je bilo zabeleženo, da bom v kratkem ovulirala, kar pomeni, da je ena semenčica potrpežljivo čakala na pravi trenutek, da se vgnezdi. Sliši se neverjetno, resnica pa je takšna, da nama že tri leta dneve bogati najin fantek. Pol leta po njegovem rojstvu sva se s partnerjem odločila, da bova spet poskusila. Malo sva pohitela, ker nisva želela, da bi se endometrioza ponovila. Po enem letu neuspehov sem sredi cikla začela krvaveti, kar je trajalo več dni. Izkazalo se je, da sem bila zunajmaternično noseča več kot 10 tednov, česar nisem vedela, ker nisem imela tipičnih bolečin, krvavitev pa sem zamenjala za menstruacijo. Močno poškodovan jajcevod so mi laparoskopsko odstranili. Sumili so, da je tako uničen zaradi endometrioze, zato so mi po operaciji svetovali, naj se naročim na pregled prehodnosti preostalega jajcevoda. S pregledom sem kar odlašala in odlašala. Po treh mesecih pa sem se vendarle odpravila po napotnico k osebni ginekologinji. No, nisem je »unovčila«, ker me je prehitel pozitiven test. 🙂 Oba s partnerjem sva vesela in hvaležna, da imava možnost biti starša dvema čudovitima in zdravima otrokoma. Vesela bova, če se nama bo pridružil še kakšen. Zavedam se in res sem globoko hvaležna, da v najinem primeru pot do starševstva ni bila tako dolga. Vem, da obstaja milijon zgodb, ki so trajale dlje in ki se niso tako srečno končale. Najino sem napisala zato, ker sem točno tako iskala, ko sem izvedela za diagnozo. Po končani prvi nosečnosti pa sem si prisegla, da jo bom delila vsakič, ko bom videla, da kdo sprašuje o endometriozi, da bi paru vlila nekaj upanja in poguma. Simona

Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju (v nadaljevanju BGP Kranj) grozi zaprtje oziroma jo želijo priključiti Splošni bolnišnici Jesenice (v nadaljevanju SB Jesenice). V Društvu Endozavest si poleg ozaveščanja in povezovanja želimo tudi boljše pogoje na vseh ravneh za ženske z endometriozo, ki bi pripomogli h kakovostnejšemu življenju. Pri tem si prizadevamo za hitro in primerno diagnosticiranje ter kakovostne pogoje zdravljenja. Zadnje se nam zdi pomembno poudariti predvsem zato, ker se veliko žensk z endometriozo odloča za operativno diagnosticiranje in zdravljenje v BGP Kranj, prav zaradi strokovnosti in uspešnosti, ki jo ta nudi. V BGP Kranj namreč operacije endometrioze izvajata dva najboljša strokovnjaka z največ izkušnjami na področju odkrivanja in zdravljenja endometrioze – doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. med., specialistka za ginekologijo in porodništvo, in doc. dr. Franc Jelenc, dr. med., abdominalni kirurg. Endometrioza je bolezen, pri kateri strokovno izveden kirurški poseg igra bistveno vlogo pri možnostih za zanositev in zelo zmanjša možnosti za ponovitev bolezni. Omenjena zdravnika sta med ženskami z endometriozo zelo priljubljena, saj ponujata odlične rezultate, zato se za operacije endometrioze v BGP Kranj odločajo številne ženske iz vse Slovenije in tudi tujine. BGP Kranj na leto opravi približno 1200 zahtevnih laparoskopskih operacij, večinoma so to operacije endometrioze. To zagotavlja BGP Kranj tudi razvoj in status sodobne bolnišnice ne le v lokalnem, temveč tudi državnem merilu, zato si želimo zadržati odlično zdravstveno ustanovo, ki predstavlja varnost za vso žensko populacijo, ki se odloči za diagnosticiranje in/ali zdravljenje endometrioze pri doc. dr. Martini Ribič Pucelj, dr. med., specialistki za ginekologijo in porodništvo. Po naših virih so do nadaljnjega odpovedane vse zahtevne operacije endometrioze, na laparoskopsko operacijo v BGP Kranj čaka več kot 350 pacientk. Trenutno stanje in morebitna priključitev BGP Kranj k SB Jesenice z vidika žensk z endometriozo pomenita negotovost ‒ vprašanje je, kako bodo spremembe vplivale na čakalne vrste in kakovost posegov ‒ ter posledično ogromno izgubo in nazadovanje ‒ tako za nas, pacientke z endometriozo, kot tudi na strokovnomedicinski in družbeni ravni, zato se s tem ne strinjamo in takšno ravnanje strogo obsojamo! Prav tako nam je trenutno kratena pravica do proste izbire zdravnika in ginekologa v primeru diagnosticiranja in zdravljenja endometrioze, kar je nedopustno. Naj poudarimo, da so dostopnost do zdravstvenih storitev, varnost in kakovost obravnave žensk in novorojenčkov vrednote, ki nam jih ne more in ne sme nihče vzeti, še posebej ne brez ustreznih analiz in strokovnih podlag. Takšni ukrepi vodijo v nepopravljivo škodo pri zdravstveni oskrbi žensk in novorojenčkov zaradi slabše dostopnosti na določenem prostorskem območju in odliva strokovnega kadra. Ob napovedani priključitvi BGP Kranj k SB Jesenice je nastala Peticija za ohranitev samostojnosti in zagotovitev ustreznega sistemskega financiranja Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, v kateri zahtevajo: ohranitev popolne samostojnosti Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj na dosedanji lokaciji in najmanj v obsegu trenutnega programa, tako na primarnem (ambulantnem) kot sekundarnem (bolnišničnem) nivoju; zagotovitev ustreznega sistemskega financiranja te specializirane ustanove, korektno plačevanje programa ginekologije in porodništva, ki ga osebje bolnišnice skrbno in individualno opravlja za ženske in novorojenčke; zagotovitev potrebnih sredstev s strani Ministrstva za zdravje za celostno obnovo stavbe, nakup medicinske opreme in takojšnjo realizacijo v marcu 2017 podpisanega sklepa za obnovo porodnega bloka. Podpisi se bodo zbirali do konca junija tako v elektronski obliki kot na stojnicah v Kranju in drugje po Gorenjskem. Peticijo lahko podpišete tukaj. Članice Društva Endozavest imajo z Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju zelo dobre izkušnje (objavljene izkušnje smo zbirale v nedeljo, 4. junija 2017). Prepričajte se sami: »Tudi sama sem bila lani operirana v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Prihajam iz Primorske in sem se za Kranj odločila ravno zaradi specialistke za endometriozo dr. Ribič. Z operacijo in nego v bolnišnici sem bila zelo zadovoljna in znankam, ki se spopadajo z endometriozo, z navdušenjem predlagam ravno bolnišnico v Kranju, saj menim, da je za to ustrezno usposobljena.« Tadeja A. »Ko sem prejela diagnozo sum na endometriozo, sem začela raziskovati področje diagnosticiranja in zdravljenja te bolezni v Sloveniji. Tako sem po različnih strokovnih člankih, forumih in podobnem naletela na dr. Ribič Pucelj, ki je glede na napisano svetovna strokovnjakinja na tem področju. Dokončni odločitvi, da poiščem njeno strokovno pomoč, je po eni strani botrovalo to, da sama ne opravi le pregleda, ampak tudi operativni poseg, po drugi strani pa pozitivne izkušnje bolnic (kjer so nekatere končno po več letih »trpljenja« dobile pravilno diagnozo ter začele z zdravljenjem), ki so bile operirane z njene strani. Za opravljanje operativnega posega v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, kjer sem trenutno »na čakanju«, sem se odločila izključno zaradi tega, ker bi poseg bil opravljen s strani dr. Ribič Pucelj.« Petra »Sama sem sicer prebivalka Kranja, zato je izbira bolnišnice prva v Kranju. Pa vendar, po prvi operaciji so težave še vedno ostajale in sem potrebovala specialistično obravnavo. Endometrioza je bolezen, kjer težko naletiš na zdravstvenega delavca, ki res razume težave, prisluhne in pomaga. Tukaj sem to dobila, bila sem poslana naprej in čeprav je bilo treba opraviti samoplačniški pregled pred operacijo, mi ni žal. Obravnava in razumevanje odtehtata vsak evro in groza me je, ko pomislim, da te možnosti ne bo več. Marsikatera ženska pride po obiskih 6‒8 ginekologov, vsi pravijo, da ni nič, tukaj pa se potem pokažejo poškodovani organi in velika škoda … Ženske s cele Slovenije hodijo v Kranj, saj le tukaj operirata specialista na tem področju, ki sta operacijo endometrioze sploh pripeljala v Slovenijo. Prav tako je bolnišnica dobro opremljena za takšne posege.« Branka »Za operativno zdravljenje endometrioze v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj sem se odločila po predhodni neuspešni operaciji v ljubljanski bolnišnici. Kljub temu da je Kranj zelo oddaljen od mojega kraja bivanja, sem se zanj odločila predvsem zaradi specialistke dr. Ribič Pucelj, ki so mi jo na podlagi svojih izkušenj svetovale druge ženske z endometriozo. Operacija mi je spremenila življenje in danes se z endometriozo veliko bolje soočam, kot sem se pred leti. Ne morem prehvaliti dr. Ribič Pucelj za njeno strokovnost in istočasen topel odnos, ki ga ima do nas pacientk. Hvala vsemu zdravstvenemu osebju, ki mi je nudilo nego in podporo v času bolnišničnega staža, kot tudi drugemu osebju, s katerim sem se srečala, za vso strokovnost, sočutje in razumevanje. Pomembno se mi zdi poudariti tudi to, da so v bolnišnici upoštevali vse moje osebne okoliščine tudi v zvezi s prehrano in mi nudili ustrezno prehrano glede na moje želje. Menim, da bi priključitev BGP Kranj k SP Jesenice bila velika izguba za nas ženske z endometriozo.« Tjaša »Spoštovani, zadovoljna, ker sem končno prišla do strokovnjakinje dr. Ribič, ki pozna težave nas žensk z diagnozo endometrioze in nam lahko pomaga, sem izredno razočarana, ko sem zasledila, da so operacije endometrioze v BGP Kranj do nadaljnjega odpovedane. Prvič sem imela diagnostično laparoskopijo v Ljubljani junija 2016, vendar niso bili pripravljeni na razširjenost endometrioze in se je moje stanje po operaciji le delno izboljšalo. Zato sem poiskala pomoč pri dr. Ribičevi in se glede na rezultate preiskav in njena strokovna pojasnila odločila za ponovno laparoskopijo z resekcijo črevesja. V BGP Kranj sem bila operirana 4. 5. 2017 ‒ moja odločitev zaupati dr. Ribičevi, dr. Jelencu in osebju BGP Kranj pa se je izkazala za pravilno. Glede na moje stanje je bila operacija nujno potrebna in po mesecu dni se je stanje izboljšalo. Osebje BGP Kranj je strokovno, sočutno in razumevajoče skrbelo zame vsak trenutek dneva moje hospitalizacije; odgovarjalo je na vsa moja vprašanja, me bodrilo v najhujših trenutkih slabosti in se veselilo z menoj ob mojem napredku. Prosim, da omogočite nadaljnje delo ekipi, ki je s svojim znanjem in načinom dela lahko vzor preostalim zdravstvenim institucijam.« Tadeja C. Več o peticiji si lahko preberete na: http://www.ohranimoporodnisnico.si/ https://www.dnevnik.si/1042773969/lokalno/gorenjska/po-desetih-letih-od-uspesnega-boja-za-porodnisnico-kranjcani-ponovno-v-peticijo  

Veliko ženskam je ob postavitvi diagnoze endometrioza rečeno, da bodo težko zanosile ali pa da sploh ne bodo mogle. S spletno akcijo Moj plusek želimo opozoriti na problematiko neplodnosti pri ženskah z endometriozo in hkrati pozvati mamice, ki imajo endometriozo, in ženske, ki še čakajo na svoj plusek, da nam posredujejo svoje zgodbe o endometriozi in ustvarjanju družine. Z akcijo želimo ženskam, ki se bojujejo z neplodnostjo, vliti upanje, da endometrioza ni enako neplodnost in da je včasih treba verjeti v čudeže. O takšnem čudežu je v svoji endozgodbi pisala tudi Mojca. V akciji lahko sodelujejo tudi mamice z endometriozo, ki so se odločile za posvojitev ali rejništvo. Zgodbo o svojem plusku nam lahko zaupate na: info@endozavest.si. Če želite biti anonimne, sporočite izmišljeno ime, pod katerim bi rade bile predstavljene. Prosimo pa vas, da upoštevate eno pravilo, in sicer, da ne omenjate imen zdravstvenih delavcev. Obseg zgodbe prepuščamo vam – lahko napišete nekaj stavkov ali pa se razpišete, kolikor vas je volja. Zgodbe bomo lektorirali zgolj zaradi lažje berljivosti, ne bomo pa spreminjali vsebine. Hvala za razumevanje. Zgodbe bomo objavili v posebni rubriki Endometrioza in ustvarjanje družine. Eni izmed vas, ki nam boste do 30. junija 2017 posredovale svojo zgodbo o endometriozi in ustvarjanju družine, bomo 2. julija 2017 v sodelovanju z Evitas shop podarili čudovito majčko Heart full. Za več informacij si natančno preberite: Splošni pogoji sodelovanja v spletni akciji Moj plusek.

  Maj je mesec ozaveščanja o medenični ali pelvični bolečini, ki je pogost simptom endometrioze. V tem kratkem prispevku se bomo osredotočili na medenično bolečino, vezano na endometriozo. Medenična ali pelvična bolečina je najpogostejši simptom bolezni rodil, med drugim tudi endometrioze. Kaže se kot bolečina v križu in spodnjem delu trebuha. Ta je lahko ciklična, vezana na menstruacijo ali redkeje na ovulacijo ali pa traja ves ciklus. Da lahko zagotovo potrdimo, da gre za kronično medenično bolečino, mora ta trajati vsaj šest mesecev (konstantna ali ponavljajoča se) in ne sme biti vezana na menstrualni ciklus ali spolne odnose. Endometriozo odkrijejo pri 70–80 % žensk s kronično medenično bolečino. Kronična medenična bolečina (kot posledica endometrioze) neposredno vpliva na življenje žensk, tako na njihovo partnersko, socialno kot poklicno življenje.  

Notranjsko primorske novice so 22. marca 2017 na svojem spletnem portalu objavile prispevek z naslovom Endometrioza – nevidna bolezen, ki pesti marsikatero žensko. V njem sta predstavljena endometrioza in Društvo Endozavest. Prispevek je 31. marca 2017 izšel tudi v tiskani obliki. Vabimo vas, da si ga preberete tukaj.

V torek, 18. aprila 2017, in sredo, 19. aprila 2017, smo v Ljubljani izvedli dva dogodka v sklopu akcije Podiramo tabu menstruacije. Prvi je bila delavnica Menstruacija ob kavi, ki smo jo izvedle 18. aprila 2017 v Študentskem kampusu v Ljubljani. Za promocijo dogodka smo pripravile tudi Facebook dogodek, na katerega se je odzvalo kar 436 ljudi, od tega jih je 260 označilo, da jih dogodek zanima, 151 oseb pa je označilo, da se bodo dogodka udeležile. V tednu dni brez posebej plačane promocije je dogodek dosegel kar 27.000 ljudi. Nad odzivom smo bile neverjetno presenečene. To tudi kaže, da je menstruacija tema, o kateri se v družbi premalo govori, zato je za takšne pogovore veliko zanimanja. Nekaj jih je dogodek tudi komentiralo ‒ v večini komentarjev so se samemu dogodku posmehovali in to je tudi dokaz, da je naš trud, s katerim želimo podirati tabu menstruacije, na mestu. Kar nekaj posmehljivih komentarjev se je zvrstilo tudi pod objavo o blogu, ki ga vodi Laura Radešić, dipl. soc. del., v katerem zbira zgodbe o prvi menstruaciji. V tej objavi smo tudi me vabile ženske, naj zapišejo zgodbo o svoji prvi menstruaciji. Blog si lahko ogledate tukaj. Čeprav je zaradi programa delavnice ta namenjena samo ženskam, se je na dogodek odzvalo kar 65 % moških. Zato smo se v sodelovanju z Lauro Radešić, dipl. soc. del., odločile, da v sredo, 19. aprila 2017, organiziramo druženje tako za moške kot ženske, na katerem smo se pogovarjali o menstruaciji. Bilo je zanimivo, zabavno in poučno. Na obeh dogodkih ste nas zasuli s čestitkami in pohvalami, ki nam res veliko pomenijo. Še enkrat se želimo zahvaliti vsem, ki ste bili z nami, in tudi vsem, ki nas kakorkoli drugače podpirate! To je le nekaj vtisov z obeh dogodkov: Na delavnici smo kofetkale in čajčkale. Spontano so se odpirale zelo osebne zgodbe. Z dekleti smo se pogovarjale o različnih temah, od prve menstruacije pa vse do ginekoloških bolezni, ki so povezane z menstruacijo. Bilo je zelo sproščeno in zabavno. Kot gobe smo srkale informacije in dopolnjevale svoje znanje o najrazličnejših stvareh, ki nas kot ženske družijo. Na delavnici smo imele prijeten pogovor. Poleg menstruacije in endometrioze so se odprle tudi teme, povezane s spolnostjo in vzgojo otrok. Vse to se mi zdijo pomembne teme, ki jih je pogosto težko odpreti v katerikoli družbi. Tu pa smo sklenile dogovor o zaupnosti, zato smo lažje spregovorile o tabujih. Dobila sem tudi ideje, kako v prihodnosti prek različnih nalog odpirati teme z drugimi ljudmi. Zmeraj rad razbijam tabuje, zato se mi je pogovor o menstruaciji v enem izmed ljubljanskih lokalov zdela zelo zanimiva ideja. Zanimivo se mi zdi, da se moški tako izogibajo pogovora o menstruaciji, da sva prišla le dva, čeprav naj bi nas bilo več. Menim, da menstruacija ne bi smela biti takšen tabu, saj je pravzaprav del življenja vsake ženske.     Delavnico Menstruacija ob kavi bomo izvajale tekom leta 2017 po večjih krajih po Sloveniji. Več o delavnici in ostale, že potrjene lokacije in termine, si lahko ogledate tukaj. Hvala podjetju Tosama, d. o. o., ki nam je za delavnico podarilo svoje bombažne vložke za enkratno uporabo blagovne znamke Natura Femina.

Z velikim ponosom vam sporočamo, da nas je Združenje za ambulantno ginekologijo povabilo, naj se predstavimo na njihovem 4. simpoziju z naslovom Klinična obravnava bolnic z ginekološkimi težavami ‒ miomi in endometrioza, ki je potekal 31. marca 2017 v hotelu Union v Ljubljani. Povabilu smo se seveda z veseljem odzvale in pripravile predstavitev društva ‒ o naših začetkih, motivih, namenih, ciljih, dozdajšnjih in prihodnjih aktivnostih, izzivih, s katerimi se ženske z endometriozo najpogosteje srečujemo, pripravile pa smo tudi nagovor vsem navzočim ginekologom, da si želimo v Sloveniji vzpostaviti neki napredek v dialogu, sodelovanju, prek katerega bi skupaj ustvarili dobro podporno okolje za ženske s težavami ter hkrati izboljšali poznavanje problematike v zvezi z endometriozo. Predstavitev Društva Endozavest, ki ga je izvedla Branka Pestar, je potekala v drugem sklopu simpozija z naslovom Endometrioza, ki ga je moderirala doc. dr. Martina Ribič Pucelj. V tem delu so predavali znani ginekologi, ki delujejo na področju endometrioze, med drugim tudi eden izmed vodilnih strokovnjakov prim. univ. prof. dr. Jörg Keckstein, ki deluje v bolnišnici v Beljaku. Preostala predavanja v tem sklopu so bila: Endometrioza ‒ socialna bolezen (Martina Ribič Pucelj), Endometrioza črevesa (Franc Jelenc), Endometrioza in urogenitalni trakt (Jörg Keckstein), Endometrioza in IVF (Milan Rejlič). Predavanjem je sledila debata, v kateri so strokovnjaki odgovarjali na vprašanja iz publike. V Zborniku prispevkov strokovnega srečanja je tudi predstavitev Društva Endozavest. Ob simpoziju je izšel zbornik prispevkov strokovnega srečanja, za katerega smo pripravile predstavitev društva, ki jo želimo deliti tudi z vami: Endozavest ‒ zbornik za simpozij. Simpozij je bil odlično organiziran. Predavanjem, ki so bila izjemno zanimiva in poučna, so prisluhnili številni ambulantni ginekologi. Po koncu programa smo bile deležne pozitivnih odzivov in pohval. Nekateri so si tudi pripeli rumeno pentljo in si pogledali naše letake.

Se še spomniš svoje prve menstruacije? Ali osebe, s katero si se prvič pogovarjala o menstruaciji? Je bila to »fešta«, »tetka s Krvavca« ali »menstra«? Menstruacija ob kavi je zabavna in igriva delavnica o menstruaciji, ki se bo izvajala v večjih krajih po Sloveniji. Na njej želimo čvekati o temi, ki včasih tiči nekje skrita v naših mislih, o kateri se bojimo spregovoriti, mogoče zato, ker nas je sram ali pa se bojimo odziva drugih ljudi. Želimo podirati tabuje. Želimo, da se o menstruaciji govori odprto in brez zadrege. Na delavnico ste vabljene vse ženske – bodisi mladostnice, dekleta bodisi odrasle ženske. Seveda na delavnici ne bo manjkala tudi kavica! Lokacije in termini že potrjenih brezplačnih delavnic: Kmalu: Novo mesto, Kranj!  Delavnice, ki smo jih že izvedle in vtisi le-teh: 18. in 19. april 2017, Ljubljana – vtise iz prve izvedbe delavnice si lahko preberete tukaj. sobota, 3. junij 2017, Nova Gorica sreda, 25. oktober 2017, Cerknica O delavnici bolj na dolgo in široko: Namen delavnice je druženje, deljenje osebnih izkušenj v sproščenem in zaupnem prostoru. Z njo želimo podirati menstrualne tabuje, spodbujati k rednim ginekološkim pregledom, informirati o endometriozi ter omogočiti varen in zaupen prostor, ki bi ženske spodbudil, da bi govorile o menstruacijah in pozneje tudi same spodbujale govor o tej tematiki brez sramu in zadrege. Pri tem pa je naš cilj to tematiko približati mladinskim centrom in dijaškim ter študentskim klubom, saj si želimo, da bi tudi mladostnice zbrale pogum in se pridružile pogovoru o temi, ki je zanje morda še vedno pod vplivom večje stigmatizacije kot pri odraslih ženskah. Delavnica je sestavljena na podlagi socialnih iger, metodike socialnega dela in psihosocialne terapevtske pomoči. Minimalno število udeleženk za izvedbo delavnic je 3, največje pa 8. Obvezna predhodna prijava na: info@endozavest.si ali tjasa@endozavest.si.  Posamezna delavnica traja 2 uri. Delavnica je brezplačna. Delavnica se bo izvajala vse leto 2017 po različnih mladinskih centrih, mladinskih klubih in dijaških (študentskih) klubih ter drugih mladinskih izobraževalnih ustanovah po Sloveniji, v katerih se dnevno odvijajo delavnice za mladostnice in mladostnike. Na tej točki vabimo vse (predvsem mladinsko izobraževalne ustanove), ki bi želeli, da pri njih izvedemo delavnico, da nas kontaktirajo na *protected email*. Program sta zasnovali: ANA CERGOL PARADIŽ je leta 2008 diplomirala in leta 2014 doktorirala na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V letih 2009−2013 je bila tam zaposlena kot mlada raziskovalka, zdaj pa v okviru temeljnega raziskovalnega programa Slovenska zgodovina in temeljnih raziskovalnih projektov Ženske in prva svetovna vojna ter Ženske in meje. Od decembra 2010 je članica delovne skupine History of Race and Eugenics na Oxford Brookes University. Sodelovala je na več tujih in domačih konferencah. Je avtorica več znanstvenih člankov in soavtorica razstave 1914 − Položaj žensk na predvečer vojne. Od leta 2014 ureja portal Spol.si. Ukvarja se z zgodovino žensk, telesa in znanosti, z demografsko zgodovino in socialno zgodovino medicine. TJAŠA FRANKO je diplomirana socialna delavka, ki se je med študijem osredotočala na socialno pravičnost in vključevanje žensk, manjšin in oseb s senzorno in gibalno oviro. V sklopu tega je organizirala več delavnic in podpornih skupin za ženske z begunsko in migrantsko izkušnjo ter Rominje. Že več let aktivno vodi umetniške delavnice za otroke in mladostnike, na katerih je poudarek na psihosocialni terapevtski pomoči z umetnostjo, prek katere otroke in mladostnike spodbudi k spoprijemanju z ovirami v varnem in zaupnem prostoru z nevsiljivim terapevtskim elementom, kot je likovna umetnost. V svoji diplomski nalogi se je osredotočala na socialno perspektivo endometrioze, vpliv menstrualnega tabuja nanjo in kakovost življenja žensk s to boleznijo.   Hvala podjetju Tosama, d. o. o., ki nam je za delavnico podarilo svoje bombažne vložke za enkratno uporabo blagovne znamke Natura Femina.

Spletna akcija #vlozkenamizo, ki smo jo v sklopu Endomarca 2017 pripravili v obliki nagradne igre, se je končala v petek, 31. marca 2017. Z akcijo #vlozkenamizo smo želeli spodbuditi podiranje tabuja menstruacije, saj predstave in prepričanja o njej lahko vplivajo na pozno diagnosticiranje in samo poznejšo obravnavo endometrioze v družbi. Naš namen je bil, da bi družbeno omrežje Facebook preplavile fotografije menstrualnih pripomočkov, ki bi bile posnete na javnem mestu. S tem smo želeli spodbuditi pogovor o menstruaciji in težavah, povezanih z njo. Več o sami akciji #vlozkenamizo si lahko preberete tukaj. Odzivi na akcijo so bili zelo različni. Nekateri so bili nad njo navdušeni: »Zelo me veseli, da se o tej tematiki končno govori, da se tudi na tem področju premikajo meje.« Tina »Nikoli nisem razmišljala o tem, kako močen vpliv ima tabu na menstruacijo. Čeprav sem zelo odprta oseba, sem se šele z akcijo zavedela, kako v javnosti skrivam svoje vložke, kot da bi ti bili nekaj kužnega, nekaj sramotnega, nekaj nečistega. Vložek na mizi v javnosti je zame zdaj postal nekaj vsakdanjega, da pa sem naredila ta korak, me je spodbudila ta akcija.« Anja »Vašo akcijo popolnoma podpiram. Strinjam se, da vložki ne bi smeli biti nič sramotnega in nekaj, kar bi bilo treba skrivati.« Rok »Velike pohvale puncam iz Društva Endozavest za tako dobre ideje. Menstruacija ni nekaj, kar bi morale skrivati.« Vesna Nekatera dekleta pa so imela pri sodelovanju tudi zadržke. Sabina nam je pojasnila: »Sama nisem sodelovala v izzivu, ker se kot iskalka zaposlitve bojim, da bi me bodoči delodajalec preveril in da bi si zaradi tega ustvaril napačno mnenje o meni.« Katja pa nam je zaupala svojo izkušnjo: »S prijateljico sem bila v gledališču. Odločila sem se, da bom tu na plan postavila svoj vložek, predvsem zato, ker me je zanimal odziv drugih obiskovalcev, ki so prišli na ogled predstave. Za sabo sem zaslišala glasno krohotanje treh gospa. Vedela sem, da je posmeh namenjen meni, zato sem se obrnila in jim razložila svoj namen. Ena od gospa mi je odgovorila: Saj ne vem, kaj je bolj neumno, da slikata vložek ali da ga dajeta na plan iz torbice. Vložek mora biti viden samo osebi, ki ga bo potem nosila. To ni nekaj za razkazovati naokoli.«  Čeprav smo prejeli kar nekaj odzivov na našo akcijo – v smislu komentarjev ‒, pa se je v letošnjem izzivu #vlozkenamizo odločilo sodelovati le enajst žensk. To brez dvoma kaže na trdovratnost menstrualnega tabuja, kar nas je malce presenetilo. Ker želimo govoriti o endometriozi in posledično tudi o menstruaciji, bomo vztrajale pri rušenju tabuja, zato smo se odločile, da bo akcija #vlozkenamizo postala prepoznavni znak vsakega Endomarca. Seveda pa s tem ne mislimo, da se vložki lahko pojavljajo v javnosti samo marca, ampak upamo, da bo to postala vsakodnevna praksa vsake izmed nas. Endomarec 2017 in akcijo #vlozkenamizo smo končale z žrebom nagrajenk, ki so sodelovale v izzivu. Žreb smo izvedle v torek, 4. aprila 2017, tri članice upravnega odbora društva Endozavest: Jana, Tjaša in Ana. Računalnik je izmed enajstih sodelujočih naključno izbral štiri nagrajenke: Prvo nagrado, polet z jadralnim letalom, prejme Mihaela Frelih. Drugo nagrado, prav tako polet z jadralnim letalom, prejme Vika Turšič. Tretjo nagrado, povprečno polletno zalogo bombažnih vložkov za enkratno uporabo blagovne znamke Natura Femina podjetja Tosama, d. o. o., prejme Irena Trošt. Četrto nagrado, paket pralnih vložkov blagovne znamke Racman podjetja Viral, d. o. o., prejme Petra Mihorič.   Iskrene čestitke nagrajenkam! Prosimo, da se nam oglasite na *protected email*. Vabimo vas, da si ogledate galerijo fotografij, ki so nastale v okviru akcije #vlozkenamizo.                                                             

  Endometrioza je še danes prava uganka, saj je v zvezi s to boleznijo še vedno ogromno odprtih vprašanj. Raziskave potekajo na številnih področjih in da bi bile opravljene uspešno, je potreben velik nabor žensk z endometriozo. Zato vas vabimo, da sodelujete v raziskavi o endometriozi in njenih ponovitvah ter rešite vprašalnik, ki so ga pripravili hrvaški študenti psihologije, nutricistike in farmacije. Cilj raziskave je pridobiti širšo predstavo o tem, kako je živeti z endometriozo, ter odkriti povezavo med življenjskim slogom in ponovitvami, zato vprašalnik vsebuje vprašanja z različnih področij vsakodnevnega življenja (telesna dejavnost, prehrana, psihološki vidiki …). Pogoji za sodelovanje so: polnoletnost, dejstvo, da niste v menopavzi, endometrioza je bila kirurško diagnosticirana ‒ Vabimo vse, ki izpolnjujete zgornje pogoje, da sodelujete in s tem pomagate graditi boljši jutri za ženske z endometriozo. Do vprašalnika dostopate TUKAJ Z našo pomočjo bodo dobili širšo predstavo o samem problemu in morda prišli do pomembnih ugotovitev. Vprašalnik je sicer preveden v slovenski jezik, a naj omenimo, da ni ravno slovnično pravilen, so se pa potrudili, da je razumljiv tudi Slovenkam, ki trpijo za endometriozo. Sodelovanje je anonimno in prostovoljno, rezultati bodo vrednoteni skupinsko, in ne individualno, zato je strah pred izpostavljenostjo odveč. Reševanje vprašalnika vam bo vzelo od 15 do 20 minut. Zahvaljujemo se vsem, ki si boste vzele čas in izpolnile vprašalnik. Vsaka izkušnja šteje!  

Z vami želimo deliti vtise z našega Endogodka, prvega dogodka za ozaveščanje o endometriozi pri nas, ki je bil 5. marca 2017 ob 17. uri v SiTi Teatru v Ljubljani. Endogodka se je udeležilo nekaj manj kot sto ljudi, ki so se pripeljali z različnih koncev Slovenije. Po uvodnem pozdravu naše podpredsednice Branke Pestar smo si najprej ogledali dokumentarni film Endo kaj?, ki je razbil marsikateri mit, potočila pa se je tudi kakšna solzica. Sledil je kratek odmor, potem pa je na oder prišla doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. med., specialistka za ginekologijo in porodništvo, in nam predstavila endometriozo s strokovnega vidika. Obiskovalci so predavanju sledili zelo pozorno, saj je bilo na razumljiv način povedanega veliko zanimivega. Po predavanju smo se na odru predstavile tudi punce iz upravnega odbora Društva Endozavest ter se zahvalile vsem, ki so nam pomagali, da smo uspešno uresničile vizijo, ki smo si jo zadale pred letom dni, ko smo se prvič srečale. Zahvalo želimo deliti tudi z vami. Najprej gre zahvala izjemni ženski doc. dr. Martini Ribič Pucelj, dr. med., specialistki za ginekologijo in porodništvo, ki nam ves čas prijazno in z veseljem pomaga.  Ne bi nam uspelo brez: Vesne Mlinar, Jasmine Avbar, Andreje Vekar, Andreja Mücka, Dejana Paradiža, Andreje Mavsar in Janeza Rojca, Bojane Lazarič, Borisa Špeharja, Tanje Pestar. Vsak izmed vas je prispeval ogromno s svojega področja in po svojih najboljših močeh. Hvala vam. Za lepo spletno stran, na katero smo zelo ponosne in kjer najdete ogromno preverjenih informacij o endometriozi, smo hvaležne Alešu Jeriču, s. p., Intinet.    Za lepe nagrade v igri #vlozkenamizo smo hvaležne podjetjema Tosama, d. o. o., in Viral, d. o. o. Hvala podjetju Abakos, d. o. o., za tisk plakatov in letakov ter MGS, d. o. o. (Vita media), za to, da so tiskovine že v večini slovenskih zdravstvenih domov.  Posebna zahvala tudi podjetjem Vika Turšič, k. d., Bijol, d. o. o., ebm-papst, d. o. o., in tudi vsem, ki ste nam kakorkoli drugače finančno, materialno ali moralno pomagali.  Hvala tudi vsem našim bližnjim, ki ste nam stali ob strani v dneh, ko smo se bojevale z endometriozo, pa tudi za razumevanje v obdobju, ko smo veliko časa namenile delu za društvo.   Da smo Endogodek lahko tako lepo izpeljale, smo hvaležne super ekipi SiTi Teatra BTC in podjetju Rudra Simha, d. o. o., so.p. (Radha Govinda), za sladko presenečenje. Na Endogodku se je bilo mogoče včlaniti v naše Društvo Endozavest, na voljo so bile rumene pentlje, ki so si jih obiskovalci z veseljem nadeli. Po koncu programa smo se tudi malce podružili, se skupaj posladkali in nazdravili. Po dogodku ste nas zasuli s čestitkami in pohvalami, kar nam res ogromno pomeni. Še enkrat se želimo zahvaliti vsem, ki ste bili z nami, in tudi vsem, ki nas kakorkoli drugače podpirate! Čestitke puncam za izjemen dogodek. Upajmo, da bo bolezen postala bolj prepoznana in da bodo marsikateri ženski prihranjene nepotrebne bolečine. Super dogodek. Vreden vseh pohval. Upam, da se kaj podobnega še ponovi. Tudi midve s prijateljico, ki sva prišli iz Maribora, bi radi pohvalili celotno prireditev, ki je bila izpeljana s toliko truda in skrbi, da bi vse potekalo tako, kot mora. In moram reči, da vam je uspelo. Na tem srečanju sem izvedela še tiste odgovore, ki sem jih potrebovala in ki sem jih tako vneto iskala, pa nikoli našla do sedaj. Hvala še enkrat. ČESTITKE za izpeljan projekt. To je bilo ZELO poučno in vsaj pri meni je dobila diagnoza piko na i. Človek se seznani z boleznijo, dejstvom, a se še vedno sprašuje, kako bo, se bo ponovilo, kako moram živeti, kaj jesti … Jaz osebno sem zaradi vas, drage moje, doumela, da samo Bog ve, kako bo dalje. In zgleda, da marsikatera od nas rabi to doumet. Zato naj se še tukaj iz srca zahvalim, ker obstajate, dobre vile. Vem, kako ste se nesebično trudile, da bi širile svoj glas, za vse tiste trpeče in vse tiste, ki jih žal ta diagnoza še čaka. Vse premalo ljudi se te bolezni zaveda. Ker sama vem, kako je življenje hvaležno za vsak nesebičen človeški trud, verjamem, da se vam bo ogromno lepega zgodilo. Še enkrat hvala, ker ste združile svoja srca za vse ostala bitja. Pogumno in vztrajno naprej!  Foto: Boris Špehar

Marec je tu! 🙂 Z veseljem vam sporočamo, da se je s 1. marcem uradno začel mesec ozaveščanja o endometriozi! Na končni izdelek smo zelo ponosne Poleg preostalih aktivnosti smo v Društvu Endozavest veliko časa posvetile načrtovanju akcije, s katero želimo doseči čim večji krog ljudi. V ta namen smo pripravile plakate in letake, ki bodo v marcu v pomoč pri ozaveščanju o endometriozi. Prvi plakati so že na svojih mestih po nekaterih zdravstvenih domovih, prav tako so zraven dostopni tudi letaki. V drugi polovici marca boste plakate lahko videli tudi na javnih mestih po ljubljanskih ulicah.     Vabimo vas, da širite besedo o naši akciji, se ob plakatu slikate ali pa slikate letak ter sliko delite na svojem ali našem Facebook ali Instagram profilu in jo označite z: #endomarec2017. Če veste za javni prostor, kjer bi letake lahko z dovoljenjem pustili, jih boste lahko, po predhodnem dogovoru, prevzeli na našem Endogodku. Prav tako velja za plakate ‒ če veste za kakšen prostor, kjer bi jih lahko brezplačno in z dovoljenjem obesili, nam to, prosim, sporočite na naš email naslov info@endozavest.si Trudimo se, da bi naš glas segel čim dlje, vendar smo finančno omejene. Ker delujemo prvo leto, takšne akcije pa niso poceni, vas prosimo za finančno pomoč ‒ vsak evro šteje! Projekt letakov in plakatov pa ne bi bil mogoč, če ne bi imele veliko pomoči, zato se na tem mestu iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pri tem pomagali. Zahvala gre oblikovalcema Andreji Vekar in Andreju Mücku, ki sta poskrbela, da je naša ideja dobila lepo grafično podobo. Hvala tudi lektorici Andreji Mavsar, ki skrbi za slovnično pravilnost vseh naših vsebin. Tisk plakatov in letakov je bil v tako velikem obsegu mogoč zahvaljujoč Grafičnemu studiu Abakos, d. o. o. Za samo izvedbo distribucije tiskovin pa smo zelo hvaležne podjetju MGS, d. o. o. (Vita media), ter ostalim donatorjem. Pomagate vsaki deseti ženski, za kar smo vam iz srca hvaležne! 

Veliko slavnih žensk je spregovorilo o svojem boju z endometriozo. Njihovi glasovi so pomembni, saj, kot je povedala Padma Lakshmi: »Če ne bom govorila o tem ‒ ali če ženske, kot sem jaz, ne govorijo o tem ‒, kakšno upanje preostane za prihodnje generacije mladih deklet?« Če želimo podreti tabuje in dvigniti ozaveščenost o endometriozi, moramo govoriti o njej. V tem prispevku boste našli seznam nekaterih slavnih žensk, ki pogumno govorijo in ozaveščajo o endometriozi. Želimo si, da bi tudi znane Slovenke z endometriozo javno spregovorile o vseh izzivih, s katerimi se spoprijemajo zaradi te bolezni. Tako bi lahko veliko pripomogle k ozaveščanju in podiranju tabujev, zaradi katerih je prepoznavnost bolezni še slabša. Marilyn Monroe V časih, ko se je o endometriozi vedelo še manj kot danes, je trpela kronične bolečine. Nikoli ni imela otrok, čeprav si jih je izredno želela. Večkrat je bila noseča, pa se je vedno končalo s spontanim splavom. Nekateri njeno smrt pri 36 letih povezujejo tudi z endometriozo, saj je zaradi nje postala odvisnica od protibolečinskih tablet, kar je oslabilo tudi njeno psihično zdravje.         Whoopi Goldberg Goldbergova za endometriozo ve že dolgo in je presenečena, da je veliko žensk še vedno ne pozna. »Sprejeti moraš vsako stigmo, ki jo ljudje pripisujejo. Preprosto moraš. To ni stvar moškega ali ženske, nič nima opraviti s tem. To je povezano z boleznijo, ki je ne poznaš, a bi jo moral poznati. Tako preprosto je. To ni nikakršna huda znanost.«       Halsey »Emo trenutek; ampak če katera izmed vas trpi za endometriozo, vedite, da niste same. Vem, kako mučno in boleče je lahko in v kakšen obup te lahko spravi ta bolezen. Ker je tako izčrpavajoča, te pogosto postavlja pred omejitve. Zamuditi šolo in delo ali, še huje, kljub temu iti in trpeti – kot bi bil ujetnik svojega telesa. Biti v nenehnem strahu, da mogoče ‘nikoli ne bom imela otrok’, ali pa se ukvarjati z norimi predlogi za zdravljenje. Endometriozo so mi diagnosticirali pred kratkim, po letih trpljenja, ko sem bila v zaodrju med koncerti sključena od bolečin, po letih zadrževanja solza na letalih in trenutkih, ko sem živela v tolikšnih bolečinah, da bi lahko bruhala ali omedlela. Zdravniki so mi govorili, da sem preveč občutljiva, kar zadeva moje menstruacije, napačno so mi diagnosticirali sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) in podobno. Ugotovitev, da imam endometriozo, je bil najbolj grenko-sladek trenutek, ker je to pomenilo, da nisem nora! Nisem bila preobčutljiva! Vso pravico sem imela do občutkov, da se sesuva svet. Zdaj sem tukaj, da živim divje, neverjetno in nepredvidljivo življenje z endometriozo, in tukaj sem za vas! x”   Jillian Michaels Tej močni ženski so diagnozo postavili, ko je bila stara 28 let. »Vedno so mi govorili, da bom imela težave z zanositvijo. Zakaj imam to? Slišala sem vse od tega, da imam v svojem telesu preveč kofeina, da je to dedno pa do tega, da moram jemati kontracepcijske tabletke ‒ a sama ne verjamem v uporabo umetnih hormonov. Vem, da bom morala na operacijo, če hočem zanositi. Zame je to postalo nekaj, česar pač ne zmorem.« Leta 2012 je postala mati dveh otrok – posvojila je deklico s Haitija in sina partnerice.         Emma Bunton Buntonova je britanska pop pevka iz skupine Spice girls, igralka … Endometriozo so ji diagnosticirali pri 25 letih. »Spomnim se, da je takrat zdravnik rekel: 50 odstotkov žensk z endometriozo ima lahko otroka. Pomislila sem: samo 50 odstotkov?! Na smrt sem se prestrašila!« Danes ima dva sinova.         Padma Lakshmi Lakshmijevi so diagnozo postavili pri 36 letih. Je soustanoviteljica Endometriosis Foundation of America. Spregovorila je o vplivu endometrioze na njen zakon s Salmanom Rushdiejem. »Mislim, da je endometrioza glavni razlog za končanje mojega zakona. Ne verjamem, da je to takrat kdorkoli od naju razumel ‒ tako pameten in inteligenten, kot je Salman. Ne namenoma, ampak tudi zato, ker sem do neke meje to skrivala ‒ čudno je ves čas govoriti o svoji menstruaciji. To je najmanj seksi stvar na svetu.«         Susan Sarandon »Ko je vse, kar poznaš, bolečina, za katero misliš, da je normalna,« endometriozo opisuje Sarandonova, ki je za diagnozo izvedela leta 1983. Rodila je tri otroke, čeprav so ji zdravniki rekli, da jih ne bo mogla imeti. Na Blossom Ball leta 2011 je nagovorila tudi moške: »Ni treba, da ženske trpimo, tudi če smo bile vzgojene tako. Trpljenje te ne bi smelo definirati kot žensko. In tudi, če si moški, to ne pomeni, da te to ne zadeva. Pomagaj svoji ženski odstraniti tabuje in osamljenost, ki jo prinaša ta bolezen. Bodi razumevajoč, sočuten in ne obtožuj je, da je občutljiva, krhka ali preveč dramatična – to je velika priložnost za vas, fante, da pokažete, da vam je mar in da ste pravi moški!«     Cyndi Lauper Lauperjeva je ameriška pevka, avtorica pesmi in igralka. Ima sina. Ko je postala slavna, je resno zbolela za endometriozo.           Dolly Parton Med turnejo leta 1982 je country pevka pristala v bolnišnici, kjer so ji zaradi endometrioze opravili delno histerektomijo. Pozneje se je spopadla še z depresijo, ko je izvedela, da ne bo mogla imeti otrok.         Hilary Clinton Zaradi endometrioze je imela težave z zanositvijo, vendar je kljub temu leta 1980 rodila hčerko.         Lena Dunham Igralka priljubljene serije Girls je na Instagramu sporočila, da se zaradi endometrioze ne bo udeležila promocijske turneje za novo sezono serije. »Trenutno grem skozi težko obdobje zaradi bolezni in telo mi brez dvoma sporoča, da je čas za počitek,« je napisala. Kmalu po tem je bila hospitalizirana zaradi pretrgane ciste na jajčniku. Leta 2014 je opisala občutke bolečin ob endometriozi: »Kot bi nekdo vame spustil kapljico kisa, čez pa posul sodo bikarbono. To naraste, zašumi in gre povsod, kamor lahko.«       Pamela Anderson Med snemanjem filma Barb Wire je omedlela. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je imela spontani splav in se je morala zdraviti zaradi endometrioze. Ima dva otroka.       Vira: http://www.huffingtonpost.com/entry/celebrities-with-endometriosis_us_56e1ba4ee4b065e2e3d51bca, 13.2.2016 http://emlwy.blogspot.si/2013/04/celebrities-with-endometriosis.html, 13.2.2016

V marcu, ki je mesec ozaveščanja o endometriozi, bomo prvič v Sloveniji izpeljali nekaj aktivnosti z namenom ozaveščanja in povezovanja. Pozneje, skozi vse leto, bo društvo delovalo tudi na drugih področjih, predvsem za medsebojno pomoč in povezovanje. Društvo Endozavest deluje na prostovoljni ravni, obseg dela pa je čedalje večji. Vabimo vas, da se nam pridružite v boju za večjo prepoznavnost endometrioze! Če imate dobro voljo, znanja ali izkušnje ter želite svet spremeniti na bolje, nam sporočite in skupaj bomo našli način, kako bi lahko sodelovali. Vse zainteresirane vabimo, da nam pišete na elektronski naslov *protected email*. Prav tako nam lahko sporočite, če imate morda kakšno idejo, željo v zvezi z društvom. Z veseljem bomo o njej premislile in jo morda celo uresničile. Saj veste, več glav več ve! Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam že do zdaj ponudili pomoč. Vaše podatke skrbno hranimo in se oglasimo, ko se bo pojavila konkretna potreba po pomoči. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki se boste našemu vabilu odzvali!

Marec je mesec ozaveščanja o endometriozi po vsem svetu in v ta namen po posameznih državah potekajo shodi, različni dogodki in druženja. Društvo Endozavest smo ustanovili prav s tem namenom, zato bomo letos prvič tudi v Sloveniji izvedli akcijo, namenjeno ozaveščanju ‒ Endomarec. Ta akcija je namenjena vsem ženskam z endometriozo in njihovim bližnjim, vsem, ki endometrioze še ne poznajo in o njej želijo izvedeti kaj več ali pa zgolj pomagati pri ozaveščanju in biti del spremembe. Ženske z endometriozo želimo združiti in povezati med seboj ‒ SKUPAJ SMO MOČNEJŠE! Vse informacije o dogodkih in aktivnostih bodo objavljene na naši spletni strani in tudi na strani društva na Facebooku, zato nas spremljajte. Več informacij kmalu … Vabimo vas, da se nam v čim večjem številu pridružite!  

Na tej povezavi lahko prisluhnete posnetku radijskega pogovora o endometriozi s prof. dr. Edo Vrtačnik – Bokal, dr. med., predstojnico Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana (marec 2015).    

Članek Ane Cergol Paradiž se dotika teme, ki pomembno vpliva tudi na težave, povezane z endometriozo, to je neenakost spolov. Povezovanje medeničnih bolečin s psihološkimi težavami, denimo histerijo, ima dolgo zgodovino in še danes ta napačen koncept pripomore k poznemu diagnosticiranju, indiferentnosti oziroma poznemu raziskovanju bolezni. Članek si lahko preberete tukaj.  

V soboto, 16. 4. 2016, je bil v etru Radia Študent v oddaji Sektor Ž predvajan intervju o endometriozi. V intervjuju Zale Turšič sta sodelovali predstavnici Društva Endozavest Branka Pestar in Tjaša Franko. Intervju je posvečen endometriozi v povezavi s problematiko neenakosti spolov v medicini, ženskemu telesu, stereotipom in tabujem. Intervjuju lahko prisluhnete na tej povezavi.