Za odkrivanje endometrioze še ni neinvazivnih presejalnih testov, čeprav je narejen velik napredek pri odkrivanju biomarkerjev. Tako je treba za diagnozo endometrioze opraviti laparoskopsko operacijo, s katero se diagnoza endometrioze potrdi (in bolezen odstrani) ali pa zavrže. Najpogosteje se pri laparoskopiji spregledajo vozliči (nodusi) globoke infiltrativne endometrioze, ki je lahko na prvi pogled videti kot minimalna bolezen, vendar se pri pravilni diagnostiki (otipanje vseh sumljivih sprememb) izkaže za resnejšo bolezen.

Diagnostična laparoskopija je metoda, pri kateri se s posebno kamero (laparoskop) pregleda notranjost trebušne votline in potrdi ali zavrže diagnoza ter določijo obsežnosti bolezni. Kadar se sočasno opravi tudi kirurška odstranitev sprememb, govorimo o operativni laparoskopiji. Priporočljivo je, da kirurg natančno opiše obliko, lokacijo in obsežnost bolezni oziroma da poseg, če je le mogoče, dokumentira z videoposnetkom.

KAKO POTEKA LAPAROSKOPIJA?

pexels photo 247786 - Laparoskopija

Operacijska soba

Pred posegom vedno izpraznijo sečni mehur s katetrom, saj s tem zmanjšajo verjetnost poškodbe mehurja. Skozi rez v popku trebušno votlino napolnijo s plinom CO₂. Nato skozi isti rez vstopijo v trebušno votlino z laparoskopom (kamero, s katero pregledajo notranjost trebušne votline). Skozi dodatne reze, ki so navadno v predelu kože nad sramno kostjo in katerih število je odvisno od zahtevnosti operacije, lahko uvedejo več instrumentov, s katerimi operirajo.
Laparoskopijo opravijo v splošni anesteziji.

Za izvedbo laparoskopskega ali histeroskopskega posega je potrebna skupina ljudi, ki jo sestavljajo zdravnik operater, zdravnik asistent, zdravnik anesteziolog, operacijski medicinski sestri, anestezijska medicinska sestra in bolničarka.

KAKO DO LAPAROSKOPIJE?

Na laparoskopijo lahko napoti osebna ginekologinja/ginekolog ali tisti specialist, h kateremu vas je zaradi suma na endometriozo napotila osebna ginekologinja/ginekolog. Napotnico pošljete na naslov ali pa pokličete kontaktno številko, ki vam jo je ob izročitvi napotnice dala ginekologinja/ginekolog. Ob naročanju obvezno navedite svoje osebne podatke in datum zadnje menstruacije (prvi dan zadnje menstruacije), saj je ta pomemben za določanje datuma laparoskopije. Prav tako se pozanimajte, kaj morate prinesti s seboj v bolnišnico na dan sprejema in o preostalih pripravah na laparoskopijo.

PRIPRAVE NA LAPAROSKOPIJO

V tednih pred operacijo z zdravo prehrano, izogibanjem stresu in primerno rekreacijo poskrbite za dobro telesno pripravljenost in okrepitev imunskega sistema.
Pripravite seznam vprašanj za svojo ginekologinjo/ginekologa in anestezistko/anestezista.
Pripravite si torbo, ki jo boste imeli s seboj v bolnišnici. Za lažje organiziranje smo pripravile Seznam stvari, ki jih je priporočljivo vzeti s seboj na laparoskopijo.
Poskrbite za prevoz v bolnišnico in iz te – po posegu ne boste zmožni voziti avtomobila (po splošni anesteziji 24 ur po posegu ni dovoljeno voziti avtomobila), vožnja z javnim prevozom pa bi bila zelo težavna in naporna.
Potrebno je britje/voskanje zunanjega spolovila. Če želite, lahko to opravite doma, drugače bo za to poskrbela medicinska sestra na oddelku.
Priporočamo, da si vnaprej pripravite različno hrano za približno 14 dni in jo zamrznete, da vam med okrevanjem po posegu ne bo treba kuhati, ali pa se dogovorite za pomoč na domu.

SPREJEM NA ODDELEK

Pacientka je v bolnišnico sprejeta bodisi dan pred posegom bodisi na dan posega (če preostale preglede opravi že prej). Sam potek sprejema je odvisen od vsake bolnišnice. V večini poteka tako, da pacientka izpolni vprašalnik, se z zdravstvenim osebjem pogovori o posebnosti bivanja, njeni prehrani (če imate posebno dieto, to povejte medicinski sestri na oddelku) in drugih morebitnih posebnostih. Pacientka s seboj prinese potrebne dokumente (seznam). Sledi pregled pri ginekologinji/ginekologu in anestezistki/anestezistu.

NEKAJ DOBRONAMERNIH NAPOTKOV

Zdravila, ki jih jemljete redno, popijte s požirkom vode.
Aspirina in zdravil s podobnimi učinkovinami ne smete zaužiti vsaj 3 dni pred posegom.
Ob sprejemu v bolnišnico morajo biti odstranjeni ves nakit (tudi pirsingi), lak za nohte (tudi gelish) in leče.
Ne smete biti naličene. Ne smete uporabljati kreme za telo ali obraz.

PREHRANA V BOLNIŠNICI

Priporočamo, da o vseh posebnostih glede prehrane opozorite zdravstveno osebje ob sprejemu v bolnišnico.
V bolnišnico je treba priti tešč, kar pomeni, da na ta dan ne smete jesti in piti. V dopoldanskem času se še lahko uživa lahka hrana, vendar samo po predhodnem dovoljenju zdravstvenega osebja in po oddaji krvi.
Pomembno je, da ste pred operativnim posegom tešči (hranjenje in pitje tekočin je po 24. uri zvečer prepovedano).
Prva dva obroka: za večerjo prvi dan in kosilo/večerjo drugi dan dobite tekočo hrano, torej juho in/ali kompot, ki ju nudi bolnišnica.

KAJ SE DOGAJA V BOLNIŠNICI?

Če ste v bolnišnico sprejeti dan pred posegom:
Prvi dan je namenjen pripravi pacientke na poseg. Ob sprejemu v bolnišnico prejme spalno haljo, v katero se preobleče. Nato jo napotijo v bolniško sobo, v kateri je zanjo pripravljena postelja. Popoldne pacientka dobi odvajalo v različnih oblikah (odvisno od vsake bolnišnice). Glede na navodila zdravstvenega osebja pije tekočino. V tem času je priporočljivo, da se pacientka zamoti z različnimi pripomočki za krajšanje časa: denimo poslušanjem glasbe, branjem knjige, revije in podobno. Obiski so dovoljeni bližnjim svojcem v času urnika za obiske posamezne bolnišnice. Če so vas za sprejem naročili na dan posega, morate odvajanje opraviti doma po navodilih zdravnika. Prav tako kot preostale pacientke se morate držati pravil glede uživanja hrane in tekočine.
Drugi dan je namenjen laparoskopiji. Pacientko odpeljejo v operacijsko sobo, kjer dobi splošno anestezijo. Sledi operacija. Dolžina je težko opredeljiva, saj je odvisna od vrste operacije in zdravstvenega stanja pacientke. Po končani operaciji vas zbudijo in prepeljejo v sobo za opazovanje, nato pa nazaj na oddelek ali pa v enoto za intenzivno nego in terapijo. Obiski so dovoljeni bližnjim svojcem v času urnika za obiske posamezne bolnišnice na oddelku za intenzivno nego. POMEMBNO! Pred operativnim posegom morate biti tešči (hranjenje in pitje tekočin je po 24. uri zvečer prepovedano). Če si niste odstranili nakita (tudi pirsing) že na dan sprejema, morate to storiti na dan posega. Prav tako ne smete imeti leč, odstraniti morate tudi zobno protezo ali zobni aparat.

Če vse poteka brez zapletov, lahko bolnišnico zapustite v spremstvu svojcev nekaj dni po operaciji. To, koliko časa pacientka ostane v bolnišnici, je odvisno od njenega zdravstvenega stanja in zahtevnosti operacije. Ob odpustu vas bo zdravnik seznanil s potekom operacije, vas pregledal in vam dal ustrezna navodila.

PREDVIDEN BOLNIŠKI DOPUST PO POSEGIH:

  • diagnostična histeroskopija………….….3 dni
  • diagnostična laparoskopija………….…..5 dni
  • minimalen laparoskopski poseg………..5 dni
  • laparoskopske operacije………………..10 dni
  • histeroskopske operacije…………….…..7 dni
  • obsežnejša laparoskopska operacija….14 dni

BOLEČINE 

Laparoskopijo opravijo v splošni anesteziji, kar pomeni, da med posegom spite in nič ne čutite. Bolečina v pooperativnem obdobju po laparoskopski operaciji je nekaj običajnega. Navadno je lokalizirana na mestu rezov, lahko se razširi po vsej trebušni votlini in proti ramenom. Nekatere pacientke občutijo bolečino v vratu (po intubaciji) ali mišicah. Bolečine se bodo postopoma povsem umirile. Zdravila za lajšanje bolečin po posegu navadno dodajo že med anestezijo, ob močnejših bolečinah pa tudi po posegu.

SPOZNAJMO TUDI TVEGANJA 

Laparoskopija je večinoma varen poseg, a ima kot vsak kirurški poseg možne zaplete, ti so: poškodbe organov v trebušni votlini (najpogosteje črevesja in mehurja), velikih žil (aorta, vena cava), živcev in sečevodov, hujša krvavitev (nad 500 ml), poškodbe živcev zaradi ginekološkega položaja na operacijski mizi, po operaciji se lahko pojavijo vnetje trebušne votline ali trebušne stene, zapora črevesja ali trombembolija, anesteziološki zapleti (slabost, bruhanje, alergijske reakcije …), ki vam jih bo pojasnil anesteziolog.
Bolj tvegane so laparoskopske operacije po predhodnih operacijah ali vnetjih, pri močnejših bolnicah in po predhodnih neuspešnih laparoskopskih poskusih.
Ko operater ugotovi nehoteno poškodbo organa med operacijo, lahko največkrat poškodbo takoj popravi. Včasih je potrebna razširitev posega z laparotomijo (operativno prerezanje tkiv trebušne stene in odprtje trebušne votline za dostop do trebušnih organov). Kadar ugotovijo poškodbo organov po operaciji, sta največkrat potrebna vnovična operacija in zdravljenje z antibiotiki. Ob hujši krvavitvi je včasih treba izgubljeno kri nadomestiti s transfuzijo rdečih krvnih celic, krvnih ploščic in krvne plazme.

RAZLOGI, ZARADI KATERIH SE PO OPERACIJI OBRNITE NA OPERATERJA ALI NA NAJBLIŽJO GINEKOLOŠKO URGENTNO SLUŽBO: 

  • močna krvavitev iz nožnice (močnejša kot pri menstruaciji),
  • hude bolečine v trebuhu (hujše, kot so menstrualni krči),
  • podaljšana slabost, bruhanje, povišana telesna temperatura (nad 38 stopinj Celzija) in/ali mrzlica,
  • otekanje/bolečina v goleni,
  • znaki vnete rane (pordelost, otekanje, izcedek),
  • težko dihanje, bolečine v prsih, nenavaden izpljunek.

NEGA PO ODPUSTU IZ BOLNIŠNICE:

  • Tik pred odpustom vas bo medicinsko osebje seznanilo s tem, koliko časa po operaciji ne smete opravljati različnih športnih dejavnosti, imeti spolnih odnosov in se kopati v kadi. Upoštevajte navodila. Počakajte z opravljanjem težjih opravil, čeprav se vam zdi, da dobro in hitro okrevate.
  • Po odpustu boste zaradi morebitnih bolečin, utrujenosti ali možnih stranskih učinkov analgetikov ali anestezije težje skrbeli za pripravo svojih zdravil in dnevnih obrokov, težje boste opravljali tudi druga gospodinjska opravila. Za pomoč prosite denimo svojce ali prijatelje. Osebe, ki vam bodo v tem času pomagale, naj bodo čim bolj sočutne in razumevajoče.
  • V prvih dneh po operaciji se boste morda zaradi bolečin, stranskih učinkov anestezije ali analgetikov počutili omotični ali zaspani, morda vam bo nihalo razpoloženje. O stiskah se pogovorite z razumevajočimi osebami. V pomoč vam bo lahko tudi pogovor z drugimi bolnicami z endometriozo, ki so v preteklosti preživele podobne izkušnje in jih lahko najdete v podpornih skupinah.