(Ne)plodnost

Reprodukcijo razumemo kot temeljno lastnost življenja, ki omogoča obstoj in nadaljevanje vrste. Tudi starševstvo predstavlja povsem naraven del življenjskega cikla in pomemben mejnik partnerskega odnosa. Oboje se razume kot nekaj samoumevnega in ne kot nekaj, kar bi od življenja želeli, pač pa to enostavno pričakujemo.

O neplodnosti govorimo, ko pri paru ne pride do zanositve po enem letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosov. O primarni neplodnosti govorimo, ko pri paru še ni prišlo do zanositve; o sekundarni neplodnosti govorimo, ko je par v preteklosti že zanosil, sedaj pa do zanositve ne pride.

Natančnega podatka o pogostosti neplodnosti v Sloveniji nimamo, vendar ocenjujemo, da so podatki primerljivi z evropskimi in je neploden vsak šesti par.

Vzroke za neplodnost lahko ugotavljamo pri ženski (ženska neplodnost), pri moškem (moška neplodnost) ali pri obeh. Včasih jih ne odkrijemo; tedaj govorimo o nepojasnjeni neplodnosti.

Vzroki neplodnosti so pri obeh spolih lahko prirojeni ali pridobljeni.

Razloge za žensko neplodnost predstavljajo samo štirje vzroki:

  • endometrioza,
  • ovarijski vzroki (vzroki, ki onemogočajo ovulacijo pri ženski, npr. sindrom policističnih jajčnikov, prezgodnja menopavza, hiper- in hipotiroidizem, hiperprolaktinemija, ledvična odpoved, tumorji hipotalamusa in hipofize),
  • tuboperitonealni vzroki (zajemajo vse nepravilnosti in bolezni jajcevodov, ki onemogočijo normalen potek oploditve, npr. nepravilnosti v anatomski zgradbi, nepravilnosti v funkciji jajcevodov, psihogeni vzroki),
  • maternični vzroki (manj pogosti; vzrok so anatomske spremembe kot so miomi, septum in polipi).
pexels rodnae productions 6149702 200x300 - Endo in (ne)plodnost

Za težavami s plodnostjo žensk stojijo štirje vzroki. Endometrioza je eden od teh vzrokov.

Ostali dejavniki, ki lahko vplivajo na plodnost so starost ženske (plodnost pri ženskah prične postopoma, a opazno upadati že po 32. letu, drastično pa po 35. letu. Če je ženska starejša kot 35 let, naj poišče pomoč, če poskuša zanositi 6 mesecev in ne 1 leto, kot velja za mlajše), razvojne nepravilnosti maternice, neustrezna telesna teža (prenizka ali prekomerna), spolno prenosljive bolezni in njihove posledice, sistemske bolezni (sladkorna bolezen, obolenja ščitnice), zdravila (antidepresivi, steroidi), stres, onesnaženo okolje, življenjski stil (kajenje, še posebej več kot 10 cigaret na dan vpliva na zmanjšano plodnost, ter na kakovost jajčnih celic in zdravje krvožilnega sistema; alkohol kvarno vpliva na plodnost že pri 1-6 mericah na teden; kofein v prevelikih količinah zmanjša sposobnost telesa za absorpcijo železa iz hranil, ki je pomemben mineral pri zanositvi; fizična aktivnost je lahko tudi faktor tveganja, v kolikor je te preveč ali premalo, saj ta vpliva na hormonski sistem in lahko pomeni tudi bremenitev telesa. Priporočljiva je blaga do zmerna fizična aktivnost).

Najpogostejši vzroki neplodnosti se v zahodnem svetu lahko pomembno razlikujejo od tistih v drugih delih sveta.

Endo in (ne)plodnost

ENDOMETRIOZA je najpogostejši vzrok ženske neplodnosti, saj se z neplodnostjo ali zmanjšanimi možnostmi za zanositev sooča kar 30-50 % pacientk z endometriozo. Endometrioza je diagnosticirana pri 30-40 % žensk, ki imajo težave z zanositvijo.

Endometrioza ni enako neplodnost, zato raje uporabljamo izraza težave s plodnostjo ali težave z zanositvijo.

Endometrioza vpliva na plodnost ženske na različne načine:

    • vnetno, neugodno okolje lahko negativno vpliva na rezervo jajčnikov in kakovost jajčnih celic (vnetni procesi in ciste na jajčnikih, neugodno hormonsko okolje);
    • zabrazgotinjeno tkivo zmanjša ali povsem onemogoči prehodnost in delovanje jajcevodov, ter tako oteži oz. prepreči semenčicam dostop do jajčne celice;
    • v kolikor do oploditve vseeno pride, obstaja velika verjetnost za izvenmaternično nosečnost;
    • zabrazgotinjeno tkivo lahko preprečuje ugnezditev zarodka v maternici;
    • adhezije znotraj medenice lahko povzročijo napačno, nefiziološko postavitev reproduktivnih organov in onemogočijo ali oslabijo njihovo delovanje.

Ena od možnosti zdravljenja težav s plodnostjo, povezane z endometriozo, je tudi operativna laparoskopija. Kakovostno opravljeno kirurško zdravljenje izboljšuje plodnost in možnosti naravne zanositve, predvsem pri endometriozi stopnje I/III po rASRM. Uspešnost posega je v velikem obsegu odvisna od izkušenosti in usposobljenosti kirurga. Uspešnost kirurškega zdravljenja je odvisna od prvega posega, vnovične operacije so pol manj uspešne. Odločitev o operativnem posegu je odvisna od prisotnosti ali odsotnosti simptomov bolečine, starosti in želj bolnice, njene zgodovine predhodnih operaciji, prisotnosti drugih dejavnikov povezanih s težavami s plodnostjo, rezerve jajčnikov in ocene indeksa plodnosti pri endometriozi (EFI).

Pri analizi plodnosti je potrebno upoštevati tudi rezultate drugih preiskav plodnosti, kot je na primer analiza sperme partnerja.

Neuspešno kirurško zdravljenje je indikacija za oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Neposredna uvrstitev (brez operacije) v postopek IVF je možna tudi pri ženskah, ki nimajo bolečin in imajo endometriome, manjše od treh centimetrov, pri starejših in pri tistih z dodatnimi vzroki za neplodnost, če ne tožijo tudi zaradi bolečin.

V Sloveniji delujejo trije centri za OBMP:

Priporočamo vam ogled sklopa štirih predavanj o OBMP, ki so ga pripravili na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Sklop predavanj je dostopen tukaj.

Ocena plodnosti pri ženski

Oceno trenutne plodnosti ženske in ocena tveganja za zmanjšano plodnost v prihodnje oz. morebiten potreben daljši čas za zanositev je mogoče narediti s pomočjo pripomočka FAC obrazca, ki so ga v letih 2011-2014 izdelali na Klinikah FAC (FERTILITY ASSESMENT CLINIC) na Danskem in Švedskem.

Obrazec predstavlja različne dejavnike tveganja za zmanjšano plodnost in stopnje tveganja za vsak posamezni dejavnik, ter predstavlja vpogled v plodnost ženske še preden pride do težav z zanositvijo oziroma še preden je par vključen v postopke OBMP. Stopnje tveganja so označene z barvami glede na stopnjo tveganja:

    • Zelo nizko tveganje – le 1,2 %
    • Nizko tveganje –  64,7 % jih zanosi v 1 letu
    • Srednje tveganje – 52,1 % jih zanosi v 1 letu
    • Visoko tveganje – 32,5 % jih zanosi v 1 letu

Prisotnost že enega znaka visokega tveganja zmanjša verjetnost zanositve v prvem letu za 75 %.

Skrb za plodnost

Dokazano je, da zdrav življenjski slog lahko pomembno pripomore k ohranjanju in izboljšanju plodnosti. Tako ženske kot moški lahko v svoje življenje uvedejo spremembe, ki dokazano povečajo možnosti za uspešno zanositev. Nekaj napotkov:

  • Načrtovanje družine. Če želite imeti več kot dva otroka, je priporočljivo, da se za ta korak odločite čim prej, da vam načrte kasneje ne prepreči vpliv starosti na plodnost. Načrtujte svojega zadnjega otroka, ne prvega. Ocenite svojo plodnost vnaprej pri ginekologu za neplodnost;
  • Bodite pozorni na okužbe sečil in spolovil. Okužbe spolovil, posebej s klamidijo, lahko vodijo v neplodnost, zato jih je potrebno čim prej odkriti in zdraviti. Pri 70 % okuženih ni simptomov. Kot prva informacija o morebitni okužbi služijo domači testi. Za postavite diagnoze in zdravljenje se obrnite na zdravnika;
  • Spremljajte ovulacijo. Z bazalnim termometrom spremljajte in si beležite bazalno telesno temperaturo, da ocenite ovulacijo. Bodite pozorne na znake, s katerimi vam telo sporoča, da ovulirate (prosojna, rahlo elastična sluz, nelagodje v spodnjem predelu trebuha). V primeru, da imate neredno menstruacijo ali če je ta izjemno boleča, se posvetujte z ginekologom o dodatnih preiskavah. Uporabljajte ovulacijske teste, ki vam povedo, kdaj boste imele ovulacijo. Urinski testi zaznajo dvig LH hormona v urinu, ovulacijski mikroskopi pa dvig estrogena v slini. Vaša dva najbolj plodna dneva se pričneta ob pozitivnem urinskem testu in 3 dni po pozitivnem testu sline, saj test sline zazna ovulacijo dan prej. V času vaše ovulacije so spolni odnosi priporočljivi vsaj vsak drugi dan v 3-4 dnevnem razponu. Pri rednih ciklusih na 28 dni je to okoli 12-16 dni po začetku menstruacije. Semenčice preživijo v ženskih reproduktivnih organih do 2 dni, izjemoma dlje. Jajčece živi le 12-24 ur. Več o ovulaciji si lahko preberete tukaj;
  • Pozanimajte se o svoji ovarijski rezervi. S preprosto krvno preiskavo (AMH) lahko izveste, koliko jajčec vam je ostalo. Preiskava vam omogoča lažje razumevanje kako plodni ste in koliko časa vam je ostalo, da lahko zanosite. Za nasvet obiščite ginekologa za neplodnost.
  • Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje. Jejte hrano, bogato z antioksidanti, ki vplivajo na kakovost jajčec pri ženskah, kot tudi kakovost semenčic pri moških. V svojo prehrano vključite korenje, jagodičevje in zeleno listnato zelenjavo, ter zdrave maščobe kot so avokado, olivno olje in losos. Svojo prehrano dopolnite s (pustimi) proteini in polnovrednimi žiti. Jejte zdravo in uravnoteženo prehrano, ter zmanjšate vnos kofeina in alkohola. Ob znakih slabokrvnosti uporabite preparate z železom (npr. rastlinski Ferroverde brez dodatkov) in obiščite zdravnika;
  • Vzdrževanje zdravega življenjskega sloga. Prenehajte s kajenjem: Če kadite, je sedaj skrajni čas, da prenehate. Kajenje škodljivo vpliva tako na jajčeca kot na semenčica, škodljivo vpliva na hormone in poškoduje DNK. Ko boste prenehali s kajenjem, se bo vaša možnost za zanositev povečala za kar 40%. Po pomoč za prenehanje kajenja se obrnite na osebnega zdravnika. Poleg tega je priporočljivo tudi zmanjšajte vnos kofeina in alkohola.
  • Vzdrževanje svojo telesne teže. Možnosti zanositve so večje, kadar je vaša telesna teža v mejah normalne za vašo višino. Izračunajte svoj indeks telesne mase (ITM) (optimalni ITM je v razponu med 19 in 25), o svoji optimalni telesni teži se posvetujte z osebnim zdravnikom. Če do zdaj niste telovadili, poskusite z lažjimi vajami, s katerimi boste v gibanju, brez da sprožite stresno reakcijo. Zmerne vadbe naj bo vsaj 20 minut na dan ali 2-3x po 1 uro na teden;
  • Zmanjševanje stresa. Stres vpliva na nivo hormonov, ki so potrebni za uspešno zanositev. O obvladovanju stresa se posvetujte z osebnim zdravnikom.

ZAMRZOVANJE ZARODKOV IN JAJČNIH CELIC

S postopki OBMP lahko vzgojijo več zarodkov. Ker se v maternico prenaša le en ali dva, lahko druge zarodke, ki so dobre kvalitete, shranijo za kasnejše postopke z zamrzovanjem. Prav tako lahko zarodke zamrzujejo tedaj, ko se iz določenih vzrokov (hiperstimulacija jajčnikov, akutna bolezen) prenosa zarodkov ne da izvesti v tekočem ciklusu ali pred kemoterapevtskim zdravljenjem pri rakavih boleznih v plodnem obdobju. Zarodki so zamrznjeni v tekočem dušiku pri temperaturi -196 stopinj Celzija za dobo 5 let. Ker pri tako nizki temperaturi ne poteka noben biološki proces, so zarodki po odmrzovanju v takem stanju, kot so bili pred zamrzovanjem. S tem omogočimo ženskam, ki imajo več kakovostnih zarodkov, hranjenje njihovega genetskega materiala za naslednjič. Zarodke lahko zamrzujejo za dobo 5 let, v primeru želenega podaljšanja pa podate vlogo za podaljšanje zamrzovanja zarodkov na Državno komisijo za OBMP Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Poleg zamrzovanja zarodkov je mogoče tudi zamrzovanjem jajčnih celic in jajčnega tkiva. Zamrzovanje jajčnih celic je zelo pomembno za bolnice pred zdravljenjem raka in za ženske, ki jim grozi zgodnja odpoved jajčnikov. S tem lahko pred zdravljenjem, dokler še jajčniki funkcionirajo, shranijo njihov genetski potencial za kasneje. Metodo zamrzovanja jajčnih celic predlagamo kot obliko ohranjanja plodnosti za ženske z endometriozo, predvsem mlajše ženske, saj postopek ne zmanjšuje »zaloge« nezrelih jajčec v jajčnikih, ponuja pa možnost za zanositev v prihodnosti. O tej možnosti se posvetujte z ginekologom/ginekologinjo.

Psihološka pomoč in spremljanje ob izzivih težav s plodnostjo

Težave s plodnostjo lahko predstavljajo osebno stisko posameznice, posameznika oziroma para.

image from rawpixel id 2206504 jpeg 300x169 - Endo in (ne)plodnost

Težave s plodnostjo so lahko za partnerstvo velika preizkušnja.

Težave s plodnostjo so pogosto ena izmed najbolj čustveno zahtevnih in stresnih življenjskih stisk, ki jih posameznica/posameznik in par lahko izkusi. Borbo za spočetje otroka ali odločitev o posvojitvi otroka, lahko pogosto spremljajo občutki izgubljenosti, katere je pogosto težko deliti s prijatelji in družino. Ženskam, ki se soočajo z nezmožnostjo zanositve, je lahko izredno boleče gledati prijateljico, ki se pripravlja na rojstvo otroka, ali mlade mamice, ki jih srečuje na ulici. Za moške, je pogosta žalost, nemoč in razočaranje, da ne morejo rešiti problema in rešiti bolečine svoje partnerke.

Težave s plodnostjo so potovanje, ki ga pogosto spremljajo čustva osamljenosti, žalosti, nemoči in mnogih frustracij. Četudi se pojavi kot velika neznanka, pa na srečo obstajajo že utečene poti kako čez to težavno obdobje. Nekatere izkušnje ob težavah s plodnostjo so skupne vsem, spet druge so specifične glede na to, ali ste doživeli izgube nosečnosti, neuspele IVF postopke, se niste odločili za OBMP, ste samski, ste v istospolnem partnerskem odnosu, se odločate za darovano spolno celico ali pa ste že starši in si prizadevate ponovno zanositi.

Psihoterapevtske storitve in psihološko spremljanje v primeru težav s plodnostjo uspešno pomagajo pri premagovanju življenjskih stisk na tej drugačni poti do družine.

V kolikor bi si želeli pogovora ali psihološkega svetovanja, vam je na vsa vprašanja na voljo naša strokovna sodelavka dr. Alja Stvarnik, specialistka zakonske in družinske terapije, ki je maja 2017 obranila doktorsko disertacijo iz področja psihološke pomoči neplodnim parom v procesu relacijske zakonske in družinske terapije. Za vzpostavljanje kontakta nam pišite na .

Parom, ki so vključeni v postopek OBMP, pogovor nudi tudi svetovalna služba v vseh treh slovenskih centrih za OBMP.