Diagnosticiranje

Endometrioza sodi med najbolj nerazjasnjena, pogosto napačno diagnosticirana in spregledana bolezenska stanja.

Diagnosticiranje je ena izmed večjih težav pri endometriozi. Posledično ogromno žensk leta in leta čaka, preden pride do prave diagnoze, žal pa bolezen lahko v tem času napreduje. Zato sta izredno pomembni zgodnje odkrivanje endometrioze in strokovno ukrepanje ob pojavu prvih simptomov.

Od pojava prvih simptomov do postavitve zanesljive diagnoze v povprečju mine od 8 do 12 let.

Endometrioza je žal še vedno premalo poznana tako v širši kot tudi strokovni javnosti. Od pojava prvih simptomov do postavitve diagnoze v Evropi v povprečju mine približno 8 let, v ZDA 9 let, v Braziliji, kjer deluje več specializiranih centrov za diagnostiko in zdravljenje endometrioze, pa okoli 7 let. Za Slovenijo ni podatkov. Najkrajši čas do postavitve diagnoze imajo nedvomno ženske, ki poiščejo pomoč zaradi težav z zanositvijo, saj pri njih običajno hitro opravijo ustrezne diagnostične postopke.

Zamuda pri diagnosticiranju endometrioze je posledica kompleksnega prepleta zdravstvenih, družbenih in kulturnih dejavnikov. Bolezen se pri posameznicah izraža na različne načine. Nekaterim povzroča močne menstrualne bolečine, drugim boleče spolne odnose, težave s prebavo in/ali odvajanjem, spet tretjim pa težave s plodnostjo. Simptomi se lahko razlikujejo po intenzivnosti in trajanju ter se pogosto prekrivajo z drugimi zdravstvenimi težavami, zato bolezni ni vedno enostavno prepoznati. Kljub napredku v diagnosticiranju endometrioze s pomočjo slikovnih metodah in možnostmi empiričnega zdravljenja, ostaja prepoznavanje (vsaj nekaterih oblik) endometrioze zahtevno.

Razlogi za pozno diagnosticiranje endometrioze niso zgolj zdravstveni, temveč so močno povezani z družbenimi in kulturnimi dejavniki. Stigma in tabuji povezani z menstruacijo, spolnostjo in reprodukcijo, pogosto ovirajo ženske pri izražanju svojih težav in iskanju ustrezne pomoči. Poleg tega se ženska bolečina pogosto minimalizira ali normalizira. Tako je na primer menstrualna bolečina v številnih kulturah še vedno obravnavana kot nekaj povsem običajnega. Pri endometriozi to pomeni, da mnoge ženske hude bolečine ne prepoznajo kot znak bolezni ali pa jih socialno okolje in zdravstveni sistem ne jemljeta resno. Pogosto se zgodi, da ženske, ki se zaradi težav večkrat vračajo na zdravstvene preglede, najprej usmerijo v psihološko ali psihiatrično obravnavo, preden prejmejo pravilno diagnozo.

Med iskanjem strokovne pomoči lahko bolnice z endometriozo doživijo “medicinski gaslighting”. Izraz “gaslighting” lahko v prostem prevodu prevedemo kot “kruto poneumljanje”. Gre za obliko manipulacije, pri kateri zdravstveno osebje poskuša prepričati pacientko, da si ta svoje stanje izmišljuje oz. da je to posledica težav v duševnem zdravju. Tvoja bolečina je resnična. NI samo “v glavi” in ti NISI samo “preobčutljiva” ali pa “lena”, ker se počutiš izčrpana. To tvoje počutje ima ime!

KAKO POTEKA DIAGNOSTICIRANJE ENDOMETRIOZE?

Za zdaj za diagnosticiranje endometrioze žal še nimamo 100% neinvazivnih presejalnih testov, s katerimi bi lahko diagnosticirali. Z nekaterimi postopki pa lahko izkušen strokovnjak vseeno postavi resen sum na določene oblike endometrioze. Za gotovo potrditev diagnoze endometrioze pa je potrebna laparoskopska operacija.

ANAMNEZA IN KLINIČNI PREGLED

Pogovor in natančen ginekološki pregled sta najpomembnejša! Pacientki je treba dobro prisluhniti, ginekološki pregled pa mora vključiti tudi otip vrha nožnice in predela za materničnim vratom, priporočljiv je tudi rektalni pregled (otip skozi danko). M. Canis, eden izmed vodilnih strokovnjakov za endometriozo, pravi, da so za diagnozo potrebni »dve ušesi in dva prsta«. Tudi če klinični pregled ne pokaže nikakršnih odstopanj, je pri ženskah s sumom na endometriozo potrebno opraviti tudi nadaljnje diagnostične korake, vključno s slikovnimi preiskavami.

V preteklosti je bila laparoskopska preiskava, pri kateri zdravnica oz. zdravnik z majhnimi zarezami pregleda notranjost trebuha in odvzame vzorce tkiva za laboratorijsko potrditev, označena kot najbolj zanesljiv način za odkrivanje endometrioze (ti. “zlati standard”). Zaradi napredkov pri odkrivanju endometrioze, so danes na voljo boljše slikovne metode, ki lahko pokažejo nekatere oblike endometrioze. Poleg tega so kirurški posegi vedno povezani z določenim tveganjem, zahtevajo izkušene strokovnjakinje oz. strokovnjake in so lahko dragi. Zaradi tega je še posebej pomembno razvijati nove in izboljševati že obstoječe neinvazivne metode, ki lahko zanesljivo odkrijejo ali izključijo prisotnost endometrioze, ne da bi zato bilo potrebno poseči v telo.

GINEKOLOŠKI (TRANSVAGINALNI) ULTRAZVOK

Ginekološki ultrazvok oz. transvaginalni ultrazvok je vrsta medeničnega ultrazvoka, ki se ga uporablja za pregled ženskih reproduktivnih organov (maternice, jajcevodov, jajčnikov, materničnega vrata in nožnice). Za razliko od običajnega trebušnega ali medeničnega ultrazvoka, kjer ultrazvočna sonda počiva na zunanji strani medenice, ginekologinja ultrazvočno sondo vstavi v nožnico kar omogoča bolj natančen pregled sprememb.

Z ultrazvokom ne moremo ugotoviti žarišč peritonealne endometrioze, je pa zelo zanesljiv pri diagnozi endometrioze jajčnika in, v izkušenih rokah, pri endometriozi danke in mehurja. Lahko pa potrdi ali ovrže diagnozo endometrioze jajčnika.

ENDOREKTALNI ULTRAZVOK

To je pregled črevesja z notranjim ultrazvokom, ki pokaže prizadetost stene črevesja, in ne le sluznice, tako kot kolonoskopija. Kolonoskopija ni diagnostični postopek za endometriozo črevesja in jo imajo številni avtorji oz. avtorice za najbolj zavajajočo preiskavo, ker za dalj časa odloži pravo diagnozo.

MAGNETNA RESONANCA

Ta preiskava je razmeroma zanesljiva v diagnostiki endometrioze jajčnikov, materničnih vezi, mehurja, manj pa v diagnostiki endometrioze črevesja. Vsekakor pa je za tovrstno diagnostiko potrebnih veliko izkušenj.
Opozorilo: Negativni izvid ne izključuje (zlasti površinske peritonealne) endometrioze.

Večina ultrazvočnih pregledov je del rutinskih in začetnih preiskav v primarni zdravstveni oskrbi, medtem ko so bolj napredni ultrazvoki in magnetna resonanca običajno na voljo šele v bolnišnicah ali specializiranih centrih (na sekundarni in terciarni zdravstveni oskrbi).

KRVNI TESTI 

Tumorski označevalec CA-125 navadno ne pokaže prisotnosti peritonealne endometrioze, zvišan pa je pri endometriozi jajčnika in črevesja. Test nam lahko pomaga, da upravičeno posumimo na nekatere oblike endometrioze, vendar so kljub temu potrebne dodatne preiskave. Nespremenjenost označevalca ne izključuje bolezni, kar pomeni tveganje, da nekatere pacientke z negativnim CA-125 morda ne bodo ustrezno obravnavane. Tudi pozitiven rezultat ni vedno klinično relevanten, kar lahko povzroči nepotrebno skrb in morebitno nepotrebno zdravljenje.

LAPAROSKOPIJA

Kljub neinvazivnim načinom, s katerimi prepoznavamo nekatere oblike endometrioze, je ta lahko skrita in posledično nevidna, kar pa še ne izključuje endometrioze. Za dokončno potrditev endometrioze je v primerih kot so negativni slikovni izvidi ali neuspešno izkustveno (empirično) zdravljenje, potreben poseg – laparoskopija, pri katerem se tkivo odstrani in pregleda ter histološko potrdi ali ovrže diagnoza endometrioze.

Priporoča se, da se laparoskopska identifikacija endometriotičnih lezij potrdi s histologijo, čeprav negativna histologija ne izključuje bolezni v celoti.

Več informacij o laparoskopiji tukaj.