Sindrom policističnih jajčnikov (krajše PCOS) je pogosta hormonska motnja pri ženskah v rodnem obdobju in eden najpogostejših vzrokov neplodnosti pri ženskah z motnjami menstruacijskega ciklusa. O sindromu so poročali že leta 1935, ko sta Stein in Leventhal uspešno vzpostavila ovulacije s pomočjo kirurškega posega, imenovanega klinasta resekcija jajčnikov. Vzrok obolenja do danes ostaja nepojasnjen, najverjetneje pa gre za genetsko obolenje, ki povzroči hormonsko neravnovesje in zato nastanejo policistični jajčniki kot posledica neravnovesij. Večje tveganje za pojav bolezni imajo ženske s prekomerno telesno težo, inzulinsko rezistenco, gestacijsko sladkorno boleznijo ter sladkorno boleznijo tipa I in II, anovulacijsko neplodnostjo (tj. neplodnost, ki nastane zaradi neprisotnosti ovulacije) ter tiste, ki imajo v družini pacientko s PCOS.
Sama prisotnost policističnih jajčnikov (PCO) še ne pomeni tudi PCOS. V tem primeru gre samo za ultrazvočno sliko jajčnika z značilno večjim številom foliklov. PCO ni nujno povezan z značilnimi simptomi in znaki, ki so sicer značilni za PCOS (npr. neplodnost, hirzutizem in oligoamenoreja).
Patogeneza bolezni
Približno enkrat mesečno pride pri ženskah preko stimulacije s FSH v jajčnikih do tvorbe foliklov, ki proizvajajo hormone, predvsem estrogen. Vodilni folikel raste, estrogen povzroči zadebelitev sluznice maternice in hkrati stimulira hipofizo, da sprosti večje količine LH. Pod vplivom tega hormona se iz zrelega folikla izloči jajčece, omenjeni proces imenujemo ovulacija. PCOS privede do anatomskih, hormonskih in presnovnih sprememb jajčnika, zaradi česar je normalno delovanje le-tega onemogočeno. Namesto da bi prišlo do tvorbe vodilnega folikla, jajčnik tvori več manjših, nedozorelih foliklov, ki se tam kopičijo − od tu tudi izvira ime policistični jajčnik. Ob tem pride do neravnovesja hormonov (estrogena, progesterona, LH in FSH). Zaradi povišanih vrednosti LH ter tudi povišanih vrednosti inzulina pride do povišanja koncentracije androgenov v telesu. V osnovi gre za moške hormone (testosteron, androstendion, dehidroepiandrosteron), ki normalno nastajajo tudi v ženskem telesu v manjših količinah. Pri ženskah s PCOS jajčniki proizvajajo predvsem večje količine testosterona. V bolnih jajčnikih so zato ovulacije redkejše.
Tipična ultrazvočna najdba so majhni, številni, preantralni in antralni folikli, ki se nahajajo bolj periferno v jajčniku, ter povečan volumen strome. Skorja je zadebeljena in sklerotična, kar daje površini jajčnika videz gladke, porcelanasto bele kapsule. Na spodnji sliki je vidna razlika med normalnim in policističnim jajčnikom. Normalni jajčniki imajo zaradi ovulacije nagubano površino, policistični jajčniki pa so navadno gladki in povečani.
Razlika med normalnim in policističnim jajčnikom (Vir: strah.si)
Pri PCOS se razvije inzulinska rezistenca. Inzulin ima pomembno vlogo v metabolizmu mišic, maščevja in jeter, to so organi in tkiva, ki iz krvi privzemajo glukozo. O inzulinski rezistenci govorimo, ko periferna tkiva ne morejo več prevzeti glukoze v krvi. Telo to zazna kot pomanjkanje inzulina, zato trebušna slinavka izloča višje količine le-tega. Večje serumske koncentracije inzulina vodijo v povečano nastajanje moških spolnih hormonov v jajčniku, ki preprečujejo ovulacijo. Izostanek ovulacij pa vodi v neplodnost. Ob stalni hiperstimulaciji trebušne slinavke se z leti izločanje inzulina zmanjša, posledično nastopi sladkorna bolezen. Inzulinska rezistenca se pojavlja pri približno 20−60 % pacientk s PCOS, medtem ko je prevalenca splošni v populaciji 10−25 %. Najverjetneje ima ključno vlogo pri nastanku anovulacije in androgenizacije pri pacientkah s PCOS.
Simptomi
Čeprav je klinični spekter bolezni širok in se simptomi in znaki se izražajo z različnimi težavnostnimi stopnjami, sta najznačilnejši simptoma in najpogostejša problema neredne menstruacije in težave z zanositvijo. Ker gre za podaljšane cikluse, govorimo o oligomenoreji. Kadar menstruacija izostane, govorimo o amenoreji. Ženske s PCOS imajo navadno manj kot 9 menstruacij letno. Motnje se navadno pojavijo v puberteti in se kažejo kot nekoliko zakasnela menarha, ki ji sledijo neredni menstruacijski ciklusi. Lahko pa so ciklusi redni, kasneje pa postanejo neredni, ženska pa ob tem pridobiva na teži. Treba je poudariti, da redni menstruacijski ciklusi še ne pomenijo, da je do ovulacije dejansko prišlo.
Zaradi nerednih menstruacijskih ciklusov je tudi možnost za zanositev zmanjšana, za uspešno zanositev je večkrat potrebna oploditev z biomedicinsko pomočjo, rezultat oploditve z biomedicinsko pomočjo pa je večkrat neugoden v primerjavi z ženskami z drugim vzrokom neplodnosti. Poleg tega je tveganje za nastanek spontanega splava 20−40 % višje pri ženskah s PCOS v primerjavi s splošno populacijo. Večkrat se pojavlja tudi zunajmaternična nosečnost. Vzrok vsem prej opisanim težavam je treba pripisati predvsem slabši kvaliteti oocitov pri pacientkah s PCOS. Poleg tega imajo ženske s PCOS med nosečnostjo več težav kot zdrave nosečnice, k čemur prispevata hiperinzulinemija in hiperandrogenizem, najverjetneje pa k temu pripomore tudi dejstvo, da imajo ženske s PCOS že v osnovi pridružene še druge bolezni, ki stanje še dodatno poslabšujejo. Glede na študije je incidenca za pojav gestacijske sladkorne bolezni tipa 2 do 3-krat večja, tveganje za visok krvni tlak (hipertenzijo) in preeklampsijo je 3−4-krat večje, potreba po carskem rezu pa 2-krat večja v primerjavi z zdravo populacijo žensk.
Spremljajoči simptomi so še: pretirana poraščenost (hirzutizem), nepojasnjeno povečanje telesne teže, akne, prekomerno izpadanje las (alopecija) in motena presnova glukoze.
Diagnosticiranje
Diagnozo največkrat postavi ginekolog ali endokrinolog. Pomembna je dobra anamneza, saj lahko zdravnik že na njeni podlagi precej hitro postavi diagnozo. Veliko povedo podatki o nerednih menstruacijah, o njenem izostanku ali močnih krvavitvah. Za dokončno diagnozo so potrebne hormonske in biokemične preiskave ter ultrazvočni pregled jajčnikov. Laboratorijske preiskave poleg klasične krvne slike navadno obsegajo: glukozo, testosteron, dehidroepiandrosteron sulfat, androstendion, LH, FSH, prolaktin. Androgeni so navadno rahlo zvečani ali celo v zgornjem območju normalnih vrednosti, vrednost LH je lahko znatno večja od FSH, kar pa ni pogoj za diagnozo. Pri postavljanju diagnoze je treba izključiti Cushingov sindrom, prezgodnjo menopavzo, hiperprolaktinemijo in morebitne tumorje.
Zdravljenje
Ker še ni popolnoma jasno kaj točno povzroča sindrom policističnih jajčnikov, je zdravljenje usmerjeno predvsem v lajšanje in odpravljanje simptomov in ne v zdravljenje samega sindroma.
Zdravljenje je odvisno od simptomov bolezni:
- Pri motnjah menstruacijskega ciklusa je v ospredju hormonsko zdravljenje (oralni kontraceptivi, hormonski maternični vložek).
- Pri neplodnosti zdravljenje poteka s spodbujanjem ovulacije s hormonskimi zdravili. Šele če je to neuspešno, zdravljenje poteka kirurško ali z zunajtelesno oploditvijo. Pri težavah z neplodnostjo je treba opraviti še druge preiskave, s katerimi lahko opredelimo vzrok neplodnosti pri paru. Pri ženskah se opravi preiskave, ki nam lahko razkrijejo nepravilnosti maternice ali bolezenske spremembe jajcevodov, pri partnerju pa kontroliramo spermiogram in tako ugotavljamo morebitno zmanjšanost plodnosti pri moškemu.
- Za simptomatsko zdravljenje kožnih sprememb kot so akne in prekomerna poraščenost, se uporablja zdravljenje z raznoraznimi losjoni in antibiotiki, laserska terapija ali elektroliza, ter antiandrogeni.
Uvajanje dietne prehrane z nadziranjem telesne teže in povečanje fizične aktivnosti uspešno pripomoreta k izboljšanju simptomov bolezni, preprečujeta nastanek srčno-žilnih obolenj in uredita menstruacijski cikel. S pomočjo kontraceptivov uredimo menstruacijski cikel, hkrati pa zmanjšamo aknavost in hirzutizem.
Zdravljenje z metforminom – zdravilom za zdravljenje sladkorne bolezni: Uvedba metformina je veliko obetala, vendar se njegova uporaba ni pretirano uveljavila. Problem je, in o tem potekajo številne raziskave, pri katerih simptomih je učinkovita in smiseln. Za njega se odločimo takrat, kadar hiperglikemije ni moč nadzorovati s fizično aktivnostjo in zdravo prehrano. Glavni učinek metformina je, da v perifernih tkivih spodbudi porabo glukoze, v jetrih zmanjša glukoneogenezo zaradi antilipolitičnega učinka in zmanjšanja koncentracije maščobnih kislin. Metformin znižuje absorbcijo glukoze iz prebavil, s tem pa se zmanjša prenos glukoze v kri, pri tem ne povroči hipoglikemije. Pri pacientkah s PCOS je odmerek metformina 1500–2000 mg dnevno. Za zdravljenje hirzutizma in neplodnosti se njegova uporaba ne priporoča, saj povzroča ravno nasprotni učinek, kot bi si želeli.
Hujša oblika sindroma zahteva kirurški poseg, in sicer s pomočjo laparoskopske elektrokoagulacija jajčnikov. Poseg je sicer dokaj enostaven, vendar drobna igla pusti brazgotinico na jajčnikih, kar lahko vpliva na plodnost.
Če PCOS ne zdravimo, lahko pride do srčno-žilnih bolezni, neplodnosti, splavov, hiperlipidemije, visokega krvnega tlaka, raka na dojki, raka endometrija in sladkorne bolezni. Vse te bolezni povečajo trpljenje pacientke in skrajšajo njeno življenjsko dobo. Zato je nujno, da zdravimo oziroma lajšamo simptome takoj, ko se le-ti pojavijo.
Kam po pomoč?
Največjo pomoč pacientkam predstavljata podpora bližnjih ter dobra in vzpodbudna komunikacija s strani zdravstvenih delavk/delavcev, ki sodelujejo pri obravnavi. Ob sumu se obrnite na osebno ginekologinjo/ginekologa ali osebno zdravnico/zdravnika, ki vas bo napotila oziroma napotil na nadaljnje preiskave.
V tujini deluje PCOS Awareness Association, v Sloveniji pa po poizvedovanjih sodeč ni niti enega društva, ki bi pomagalo bolnicam s PCOS.
Tuje Facebook skupine:
- PCOS Warriors
- PCOS(Polycystic Ovarian Syndrome) Life Group
- PCOS Support Group
- Polycystic Ovarian Syndrome (PCOS) Support Group
ALI JE MOGOČE IMETI ENDOMETRIOZO IN PCOS ISTOČASNO?
| PCOS | Endometrioza |
| je hormonska motnja
|
je vnetna bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici nahaja zunaj maternice in povzroča bolečino, težave z zanositvijo in številne druge simptome. |
| Prizadene 1 od 5 žensk | Prizadene 1 od 10 žensk (po novih podatkih 1 od 9 žensk) |
| Glavni simptomi:
· Neredni cikli – menstruacija lahko pride enkrat na 2 do 3 mesece ali pa je redka · Nepojasnjeno povečanje telesne teže · Poraščenost (najpogosteje na predelu brade, nad zgornjo ustnico, okoli bradavic na dojkah ter v področju linee albe na trebuhu) · Izpadanje las · Akne · Motena presnova glukoze · Težave z zanositvijo
|
Glavni simptomi:
· Močno boleče menstruacije · Bolečine med spolnimi odnosi · Kronična medenična bolečina · Težave z zanositvijo · Bolečine pri odvajanju blata in uriniranju · Dolge, močne menstruacije · Izmenjavanje zaprtja in driske · Slabost ali bruhanje · Kronična utrujenost
|
PCOS in endometrioza sta pogosti bolezni, vendar prisotnost ene ne izključuje tudi prisotnosti druge.
ČE IMATE HKRATI PCOS IN ENDOMETRIOZO
Predstavitev je lahko različna. Zaradi PCOS lahko menstruacija zamuja, ko pa jo dobite, je lahko zelo boleča. Lahko pa imate kronične medenične bolečine in rast dlak na neželenih mestih ali izpadanje las. Glavno prekrivanje med obema motnjama je negativni vpliv na plodnost.
ZDRAVLJENJE JE INDIVIDUALNO.
*Članek je strokovno pregledala naša strokovna sodelavka in častna članica društva doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. med., specialistka za ginekologijo in porodništvo.
Viri:
Barbieri L. R. in Ehrmann A. D. (2017). Clinical manifestations of polycystic ovary syndrome in adults.
<https://www.uptodate.com/contents/search?search=polycystic%20ovarian%20syndrome> (31. 8. 2021)
Barbieri L. R. in Ehrmann A. D. (2017). Diagnosis of polycystic ovary syndrome in adult.
<https://www.uptodate.com/contents/diagnosis-of-polycystic-ovary-syndrome-in-adults> (31. 8. 2021)
Barbieri L. R. in Ehrmann A. D. (2013). Patient education: polycystic ovary syndrome (the basics).
<https://uptodate.yhdp.vn/contents/UTD.htm?27/29/28115?source=see_link> (31. 8. 2021)
ABCzdravja, april 2010
Klinični oddelek za reprodukcijo, ginekološka klinika, UKC Ljubljana. (2016). Sindrom policističnih jajčnikov.
Košir, R. in Meden-Vrtovec, H. (2009). Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik, 78, 137-141.
Kovač, V. in Geršak, K. (2016). Sindrom policističnih jajčnikov. V I. Takač, K. Geršak in sod. (ur.), Ginekologija in perinatologija (str. 42-48). Maribor: Medicinska fakulteta.
McDonnel, R. (2017). Pregnancy-related outcomes for women with polycystic ovary syndrome. Women’s health, 13(3), 89–97.
Vrtačnik Bokal, E. in Pucelj Ribič, M. (2007). Endoskopske operacije v ginekologiji. V M. Pucelj Ribič (ur.), Laparoskopsko kirurško zdravljenje policističnih jajčnikov (str. 119-124). Radovljica: Didakta.
