Bolečine med spolnimi odnosi so veliko pogostejše pri ženskah, pojavijo pa se lahko tudi pri moških.
Po klasifikacijskem sistemu Svetovnega združenja za spolno medicino je opredeljena kot:
- Disparevnija – trajajoča ali ponavljajoča se bolečina pri poskusu vstopa ali pri popolnem vstopu v vagino in/ali vaginalni penetraciji penisa;
- Vaginizem – trajajoča ali ponavljajoča se težava ženske pri vaginalni penetraciji penisa, prsta ali kakšnega predmeta, čeprav si ženska to želi.
Izraz vaginizem je prvič uporabil ameriški ginekolog Marion Sims v drugi polovici 19. stoletja in ga opisal kot krč mišic medeničnega dna, ne da bi poznali patološki vzrok zanj. Definiran je kot trajajoča ali ponavljajoča se težava ženske pri vaginalni penetraciji penisa, prsta ali kakšnega predmeta, čeprav si ženska to želi. Ob tem so prisotni še krčenje mišic medeničnega dna, izogibanje penetraciji ter vnaprej pričakovan strah pred bolečino, kar vodi k izogibanju spolnim aktivnostim. Glede pojavnosti vaginizma pri ženskah v Sloveniji nimamo statističnih podatkov. Iz raziskav po svetu se predvideva, da za vaginizmom trpi 1–5 % žensk v rodnem obdobju.
Vzrok za nastanek
Vzrok za pojav vaginizma še ni povesem pojasnjen. Domneva se, da se krčenje mišic medeničnega dna pojavi med izpostavljenostjo grozeči situaciji, npr. od psihosomatskega strahu pred seksom in/ali vaginalno penetracijo do ponavljajoče se ali dozdevne izkušnje bolečine med vaginalnim spolnim odnosom. Vaginizem je lahko povezan z drugimi psihološkimi težavami žensk, kot so anksioznost, fobična zaskrbljenost in depresija, kot tudi kulturno specifičnih pogledih na spolnost, npr. negativna stališča do spolnosti, verska konvencionalnost, pomanjkanje spolne vzgoje in travmatični spolni dogodki, ter spolna zloraba v otroštvu.
Diagnosticiranje
Za diagnosticiranje sta potrebna ginekološki pregled in pogovor. Vaginizem se lahko diagnosticira šele, ko se izključijo vsa bolezenska stanja, ki povzročajo boleč spolni odnos.
Zdravljenje
Z razširjeno anamnezo se najprej išče morebitne biološke, psihološke in socio-kulturološke vzroke za težavo. Nato sledi kognitivno-vedenjske seksualna terapija in izobraževanje o specifičnih seksualnih in relaksacijskih tehnikah, ki pomagajo pri odpravljanju mišičnega krča. Po potrebi se lahko svetuje uporaba vaginalnih dilatatorjev, ki jih ženska postopoma uporabi, ko je predhodno že zmogla vstaviti v nožnico prst in tampon. Naslednji nivo je psihoseksualna terapija, usmerjena v odpravo strahu pred bolečino, katastrofičnih misli, negativne telesne ali genitalne podobe, ter partnerska terapija, ki je namenjena tudi izboljšanju komunikacije, zaupanja in razumevanja.
Kam po nasvet in pomoč?
Po pomoč se lahko obrnete na seksologinjo in ginekologinjo Gabrijelo Simetinger (Ginekološka ambulanta, Splošna bolnišnica Novo mesto) in psihiatrinjo Ireno Rahne Otorepec (Ambulanta za spolno zdravje, Center za mentalno zdravje, Ljubljana).
Viri:
ABCzdravja, Vaginizem – »nožnica v paniki«, februar 2018.
Simetinger, G. (2017). Vaginizem. Spol.si. < https://spol.si/blog/2017/06/12/vaginizem/> (23. 01. 2022)