Adenomioza je lahko eden od vzrokov za kronično medenično bolečino. Je stanje, pri katerem se maternični sluznici (endometriju) podobno tkivo pojavlja v steni maternice (miometriju). Lahko je razpršena (difuzna) ali žariščna (fokalna), kar pomeni, da se lahko širi po maternici ali pa je združena v skupine.
Za adenomiozo zboli 20–35 % žensk. Pred 40. letom starosti za adenomiozo zbolita dve od desetih žensk, med 40. in 50. letom pa se pojavnost poveča na osem od desetih žensk. Ker ni enotne definicije in diagnostičnih meril, ki bi temeljila na neinvazivnih diagnostičnih testih, je pojavnost adenomioze težko določiti.
Vzroki za adenomiozo
Vzrokov za nastanek še vedno ne poznamo. Dobro dokumentirani dejavniki tveganja za razvoj adenomioze vključujejo nosečnost, pri čemer sta prekinitev nosečnosti in porod s carskim rezom (zaradi uporabe kirurških instrumentov v maternici, ki lahko potisnejo celice sluznice v mišico) bolj verjetna dejavnika. Drugi dejavniki tveganja vključujejo daljšo izpostavljenost estrogenu, kot so zgodnji čas prve menstruacije, kratki menstruacijski ciklusi in prekomerna teža.
Simptomi
- močne menstrualne krvavitve;
- boleče menstruacije in menstrualni krči (dismenoreja);
- medciklične krvavitve;
- napihnjenost;
- bolečine pri spolnih odnosih (med in/ali po njih) (disparevenija);
- bolečine v medenici;
- težave z zanositvijo;
- spontani splav.
Lahko se izraža tudi asimptomatsko.
Diagnosticiranje
Pogovor in natančen ginekološki pregled sta najpomembnejša! Med ginekološkim pregledom maternice je ta občutljiva na dotik, pri medeničnem pregledu pa je pogosto opazna nenavadna vrsta občutljivosti, ko je maternična mišica stisnjena.
Ob sumu na adenomiozo se lahko opravi vaginalni ultrazvok ali slikanje z magnetno resonanco. Biopsija je dokončen način diagnosticiranja adenomioze – njena natančnost se izboljša z uporabo ultrazvočno vodene biopsije.
Zdravljenje
Obstajajo razmeroma učinkoviti načini zdravljenja, vendar za zdaj ni idealnega načina, ki bi vsem pacientkam omogočil dokončno ozdravitev. Vrsta zdravljenja je odvisna od težav – ali gre zgolj za bolečine, za krvavitve in/ali težave z zanositvijo – ter od dolgotrajnosti in obsežnosti bolezni. Vsekakor mora ginekolog/ginekologinja pacientki razložiti načine zdravljenja in njihovo uspešnost. Zdravljenje poteka individualno.
- Zdravljenje z zdravili
Analgetiki in kontracepcijske tablete se pogosto uporabljajo za težave, povezane s krvavitvami in bolečinami, čeprav je podatkov iz študij, ki bi dokazovali učinkovitost pri adenomiozi, malo. Najbolj raziskana ostaja Mirena, pri kateri obstajajo študije, ki kažejo, da je ta lahko enako koristna kot histerektomija (in očitno je reverzibilnost Mirene za prihodnjo plodnost pogosto zaželena). Zdravila, kot so zoladex in danazol (antiestrogeni), naj bi bila prav tako v pomoč ženskam z adenomiozo, čeprav neželeni učinki teh zdravil in omejen čas njihove uporabe omejujejo njihovo uporabnost.
- Kirurško zdravljenje
Standardno zdravljenje adenomioze poteka z odstranitvijo maternice (histerektomija). Histerektomija velja za zlati standard zdravljenja za ženske, ki si ne želijo zanositi v prihodnosti, saj se z odstranitvijo maternice odpravi bolezen. Jasno je, da to ni primerno zdravljenje za številne ženske z adenomiozo!
Obstajajo tudi druge kirurške možnosti, ki ne vključujejo histerektomije, kot so: 1) popolno izrezanje (ekscizija) adenomioze, 2) citoreduktivna operacija ali nepopolna odstranitev lezije ali 3) neekscizijske tehnike.
Vpliv bolezni na plodnost
Adenomioza lahko negativno vpliva na plodnost, saj zmanjšuje možnosti za spontano zanositev in povečuje število splavov. Povečana maternica, anatomska izkrivljenost in intramuralni adenomiom lahko vplivajo na obliko maternične votline. To lahko negativno vpliva na migracijo spermijev, prenos zarodka in možnost ugnezdenja (implantacije). Razlogi ali mehanizmi za to niso znani. Morebitni razlogi so lahko spremenjena genetska regulacija, sprememba gibanja maternice (peristaltika), sprememba dovzetnosti maternične sluznice (endometrija) in ugnezdenja.
Nosečnost
Ko ženske z adenomiozo zanosijo, je večja verjetnost, da bodo imele placentarne težave, kot sta placenta praevia (nizko ležeča placenta, ki lahko povzroči močno krvavitev) in placenta accreta (placenta se prilepi na maternično mišico). Te težave lahko povzročijo slabšo rast zarodka, pri zmanjšani debelini mišičnih sten maternice, pa obstaja večje tveganje, da se ta predel med nosečnostjo ali bolj verjetno med porodom, ko so pritiski na maternico večji, pretrga.
Poleg tega adenomioza povečuje tveganje za porodne zaplete, kot sta prezgodnji porod in prezgodnje pretrganje plodovnice.
Adenomioza in endometrioza
Številni simptomi adenomioze se prekrivajo z endometriozo. Endometrioza in adenomioza imata podobne značilnosti: nepravilnosti v delovanju hormonov, vnetje, nevrogenezo (rast novih živcev) in angiogenezo (rast novih krvnih žil), vendar med njima obstajajo razlike, zaradi katerih raziskovalke in raziskovalci sklepajo, da je adenomioza samostojen bolezenski proces, ločen od endometrioze. Adenomioza in endometrioza se lahko pojavita sočasno – pri 70 % bolnicah z adenomiozo je bila odkrita tudi endometrioza.
Poleg endometrioze, lahko adenomiozo spremljajo tudi druge blage benigne bolezni, ki so odvisne od estrogena, na primer maternični fibroidi (50 %) in hiperplazija endometrija (35 %).
Viri:
Agostinho, L., Cruz, R., Osório, F., Alves, J., Setúbal, A., & Guerra, A. (2017). MRI for adenomyosis: a pictorial review. Insights into imaging, 8(6), 549-556. Retrieved from https://insightsimaging.springeropen.com/articles/10.1007/s13244-017-0576-z
Bazot, M., & Daraï, E. (2018). Role of transvaginal sonography and magnetic resonance imaging in the diagnosis of uterine adenomyosis. Fertility and sterility, 109(3), 389-397. Retrieved from https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0015028218300244
Chapron, C., Vannuccini, S., Santulli, P., Abrão, M. S., Carmona, F., Fraser, I. S., … & Pistofidis, G. (2020). Diagnosing adenomyosis: an integrated clinical and imaging approach. Human Reproduction Update, 26(3), 392-411. Retrieved from https://academic.oup.com/humupd/article-abstract/26/3/392/5756142
Gordts, S., Grimbizis, G., & Campo, R. (2018). Symptoms and classification of uterine adenomyosis, including the place of hysteroscopy in diagnosis. Fertility and sterility, 109(3), 380-388. Retrieved from https://link.springer.com/article/10.1007/s40271-017-0284-2
Grimbizis, G. F., Mikos, T., & Tarlatzis, B. (2014). Uterus-sparing operative treatment for adenomyosis. Fertility and sterility, 101(2), 472-487. Retrieved from https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0015028213031713
Nam, J. H., & Lyu, G. S. (2015). Abdominal ultrasound-guided transvaginal myometrial core needle biopsy for the definitive diagnosis of suspected adenomyosis in 1032 patients: a retrospective study. Journal of minimally invasive gynecology, 22(3), 395-402. Retrieved from https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1553465014004129
Vannuccini, S., Tosti, C., Carmona, F., Huang, S. J., Chapron, C., Guo, S. W., & Petraglia, F. (2017). Pathogenesis of adenomyosis: an update on molecular mechanisms. Reproductive biomedicine online, 35(5), 592-601. Retrieved from https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1472648317302961
