Obstajajo razmeroma učinkoviti načini zdravljenja, vendar za zdaj ni idealnega načina, ki bi vsem pacientkam omogočil dokončno ozdravitev. Vrsta zdravljenja je odvisna od težav – ali gre zgolj za bolečine, za težave s plodnostjo, za bolečine in težave s plodnostjo – ter od dolgotrajnosti in obsežnosti bolezni. Vsekakor mora ginekolog/ginekologinja pacientki razložiti načine zdravljenja in njihovo uspešnost.

Endometrioza je kronična napredujoča bolezen, tako da je potrebno premišljeno pristopiti k zdravljenju.

Cilj zdravljenja je zmanjšanje bolečine in v primerih težav s plodnostjo omogočiti zanositev. Pristop do zdravljenja je individualen.

KIRURŠKO ZDRAVLJENJE

Operacija je najpogostejši način zdravljenja, katere namen je odstraniti žarišča in noduse endometrioze. Obstajajo različni kirurški pristopi: minimalno invazivna laparoskopija ali v izredno zahtevnih primerih pristop skozi prerez trebušne stene (laparotomija). Laparoskopija in laparotomija sta enako učinkovita pristopa pri zdravljenju bolnic z bolečino, ki je povezana z endometriozo, vendar ima laparoskopija številne prednosti (manjša pooperativna bolečina, krajši čas okrevanja, krajša hospitalizacija, boljši kozmetični rezultat), zato se svetuje laparoskopski kirurški pristop.

Kirurški postopki so pri različnih oblikah endometrioze različni. Za površinske spremembe se uporabljata ekscizija (izrezanje) ali koagulacija (uničenje s toploto). Mnenja o tem, kateri način je učinkovitejši, so različna. Endometriome iz jajčnikov praviloma izluščijo (enukleacija). Enukleacija mora biti narejena izredno natančno in brez pretirane koagulacije, sicer se po posegu zelo zmanjša rezerva jajčnika. Nekateri uporabljajo zgolj posrkanje (aspiracijo) vsebine ciste, vendar je pri tem načinu odstotek ponovitev zelo visok. Vozliče globoke endometrioze je treba izrezati, pri obsežni endometriozi črevesja pa je treba del črevesja resecirati (odrezati). Pomembno je, da je operacija izvedena strokovno, da so odstranjene vse vidne in tipne spremembe. Endometrioza se ponovi oziroma nastane na novo v do 50 %, najpogosteje v jajčnikih.

Za zmanjšanje bolečine povezane z endometriozo se svetuje ablacija (laserska, električna, termična odstranitev tkiva) ali ekscizija peritonealnih lezij enometrioze. Raziskave kažejo, da je za zmanjšanje bolečine povezane z endometriozo ablacija enako učinkovita kot ekscizija. V kolikor je mogoče, pa se svetuje ekscizija lezij, saj tako lahko pridobimo vzorec tkiva za histopatološko preiskavo. Seveda pa ablacija lezij ni uspešna v napredovalnih oblikah endometrioze s prisotno globoko infiltrativno komponento.

V primerih operacije zaradi endometriomov ni primerno narediti samo drenaže in koagulacije. Primerna terapija je izluščenje (enukleacija) endometriomov. Če uspemo izluščiti endometriotične ciste so bolečine manjše, hkrati pa je manjša možnost za ponovitev bolečin povezanih z endometriozo in za ponovitev endometriomov. Z namenom lajšanja bolečin se svetuje tudi odstranitev endometriomov manjših od 3 cm. Tudi pri manjših endometriomih se svetuje izluščenje in odstranitev v celoti.

Kadar gre za obsežno endometriozo črevesja ali sečevoda in je potrebno izrezanje omenjenih organov, se operacije izvajajo v sodelovanju z abdominalnim kirurgom oziroma urologom.

Opomba: Na socialnih omrežjih se pojavljajo napačne informacije glede operativnega zdravljenja v slovenskih specialističnih ambulantah, da naj ne bi izvajali določenih kirurških postopkov, ki se uporabljajo v tujini. Obe ambulanti uporabljata standardne pristope priporočene za kirurško zdravljenje endometrioze.

HISTEREKTOMIJA
Ni dovolj raziskav, ki bi potrdile uspešnost odstranitev maternice (histerektomije) v primeru bolečin zaradi endometrioze. S tem radikalnejšim posegom ne nujno ozdravimo bolečine. Pri odločanju za ta poseg je najprej treba vedeti, da kljub odstranitvi vseh prizadetih organov endometrioza ni stoodstotno izključena. Lahko se med posegom skrije v obliki globoke endometrioze in je spregledana. Tudi brez spolnih organov se lahko širi in povzroča težave na drugih okoliških organih, saj tkivo endometrioze samo proizvaja svoj estrogen. Poseg ni primeren za ženske, ki si želijo v prihodnosti zanositi, saj s tem trajno izgubijo možnost zanositve, z endometriozo pa se kljub posegu lahko spoprijemajo tudi v kasnejših letih. Histerektomija je zato z dodatnim odstranjevanjem jajčnikov (za boljšo uspešnost) primerna le za ženske po rodnem obdobju, ki se morda spopadajo z več težavami na tem področju.

HORMONSKO ZDRAVLJENJE

Endometrioza je hormonsko odvisna bolezen. Za zdravljenje uporabljajo različna zdravila: kontracepcijske tablete, gestagene, dienogest (Visanne), analog GnRH. Delovanje teh zdravil temelji na tem, da preprečujejo menstruacijo. Za preprečitev ponovitve se uporablja neprekinjeno jemanje kontracepcijskih tablet. Pri tem načinu so ponovitve redkejše oziroma do njih pride pozneje. Glede na trenutne dokaze je učinkovitost kombiniranih hormonskih kontraceptivov, progestogenov, anti-progestogenov in GnRH agonistov enaka; razlikujejo pa se v stranskih učinkih, dostopnosti in ceni.

KOMBINIRANI HORMONSKI KONTRACEPTIVI
Kombinirana hormonska kontracepcija zmanjša simptome bolečine pri spolnih odnosih (disparevnija), bolečine med menstruacijo (dismenoreja) in kronične bolečine v mali medenici. Za bolnice, ki navajajo z endometriozo povezane bolečine med menstruacijo, se svetuje kontinuirano terapijo s kombiniranimi hormonskimi kontraceptivi; pri bolnicah, ki navajajo z endometriozo povezane bolečine med menstruacijo, boleče spolne odnose in kronično bolečino v mali medenici se svetuje razmislek o uvedbi kombinirane hormonske kontracepcije transdermalno (obliži) ali vaginalno (obroček).

Učinkovitost kombinirane hormonske kontracepcije pri zdravljenju bolečine pri bolnicah z endometriozo je dokazana, hkrati pa so omenjena zdravila v vsakdanji praksi pogosto uporabljena tudi zaradi učinkovite zaščite pred neželeno nosečnostjo in možnostjo nadzora menstruacijskega ciklusa. Za učinkoviti obliki sta se izkazali tudi vaginalni obroček s kombiniranimi hormonskimi kontraceptivi in transdermalni obliž s kombiniranimi hormonskimi kontraceptivi: 71% bolnic z vaginalnim obročkom in 48% z obližem navaja izboljšanje njihovih stanj. V primerjavi z obliži je vaginalni obroček statistično značilno učinkovitejši v primeru rektovaginalne endometrioze.

  • Progestagoni in anti-progestogeni
    Progestogeni (medroksiprogeseron acetat – depo ali peroralno, dienogest, ciproteron acetat, noretisteron acetat ali danazol) ali anti-progestogeni (gestrinon) so ena od možnosti za lajšanje bolečine pri endometriozi. Kontinuirana terapija z progestogeni in anti-progestogeni je učinkovita pri lajšanju bolečine povezane z endometriozo, vendar anti-progestogeni v Sloveniji niso dostopni. Danazol je zaradi stranskih učinkov (akne, otekanje, vmesne krvavitve iz maternice, pridobivanje na teži, krči v mišicah) odsvetovan.
  • Maternični vložek 
    Maternični vložek z levonorgestrelom zmanjša bolečino pri bolnicah z endometriozo, učinek pa je opazen vsaj tri leta. Ugodna stran te možnosti so tudi redke kontraindikacije in malo stranskih učinkov.

GnRH ANALOGI
GnRH analogi (nafarelin, leuprolid, buserelin, goserelin, triptorelin) so terapevtska možnost pri bolečini povezani z endometriozo, vendar je malo podatkov o odmerjanju in trajanju zdravljenja. Slabost teh je, da imajo resne stranske učinke. Zdravilo vpliva na zmanjšanje kostne mase (osteoporoza). Posebna previdnost pri uporabi GnRH analogov je potrebna pri mladostnicah, saj še niso dosegle dokončne kostne mase. GnRH analogi delujejo tako, da preprečujejo estrogensko delovanje. Zdravilo se predpisuje za največ šest mesecev, nato se s terapijo prekine. Po končanju zdravljenja z analogi GnRH se endometrioza hitro ponovi, lahko tudi poslabša.

Hormonska terapija se ne vpleta v osnovne patofiziološke procese bolezni (ki sicer še niso v celoti pojasnjeni), zato je pri nekaterih bolnicah učinek suboptimalen ali pa ga sploh ni. V retrospektivni raziskavi so ugotavljali, da so se simptomi ponovili kljub hormonski terapiji in sicer v povprečju v šestih mesecih.

HORMONSKA TERAPIJA PRED IN PO OPERACIJI

Predoperativna hormonska terapija ne izboljša uspeha kirurškega zdravljenja, čeprav izboljša stopnjo razširjenosti endometrioze po rAFS (revised American Fertility Society) točkovniku. Predoperativno hormonsko zdravljenje je smiselno z namenom lajšanja bolečin v času do operativnega zdravljenja.

Razlikovati je potrebno med kratkotrajnim (<6 mesecev) in dolgotrajnim (> 6 mesecev) pooperativnim hormonskim zdravljenjem, namen slednjega je sekundarno preprečevanje ponovitve endometrioze. Kratkotrajno pooperativno hormonsko zdravljenje z namenom izboljšanja rezultatov kirurškega zdravljenja se odsvetuje. Zavedati pa se moramo, da kljub temu, da kratkotrajno hormonsko zdravljenje po operaciji ne izboljša možnosti za uspeh operacije v smislu preprečevanja ponovitve bolezni, lahko podaljša interval z manj izraženimi simptomi. V kolikor se po operaciji endometrioze odločimo za hormonsko terapijo z namenom preprečevanja ponovitve bolezni je smiselno vztrajati z zdravljenjem vsaj 18 do 24 mesecev, hkrati pa lahko učinek pričakujemo samo na težave povezane z bolečimi menstruacijami, ne pa tudi na boleče spolne odnose in druge bolečine v medenici.

PROTIBOLEČINSKA ZDRAVILA

Za lajšanje težav pri endometriozi se priporočajo nesteroidna protivnetna zdravila, ki pa imajo omejeno delovanje. Poleg tega zaenkrat še ni dovolj raziskav, ki bi potrdile učinkovitost nesteroidnih antirevmatikov. Kljub temu imajo nesteroidni antirevmatiki dokazan pozitiven učinek na bolečino med menstruacijo, zato se v klinični praksi pogosto uporabljajo kot zdravilo prvega izbora tudi za lajšanje bolečine povezane z endometriozo. Pri pogosti uporabi teh so možni stranski učinki, kot so želodčne razjede in zaviranje ovulacije. Tudi za učinkovitost drugih analgetikov za lajšanje bolečine pri endometriozi še ni dovolj dokazov.

Naše zdravje ni le odgovornost zdravstvnega osebja, temveč je v prvi vrsti odgovornost nas, žensk z endometriozo. Poskrbimo za svoje zdravje!

NEMEDIKAMENTNO LAJŠANJE TEŽAV

Priporočljivo je, da ženska preizkusi tudi različne načine in pripravke namenjenih nemedikamentnemu lajšanju težav, kot so grelne blazine, tople kopeli in uživanje toplih napitkov. Možne so nekatere oblike fizioterapije, pomoč nudijo tudi posebne protibolečinske ambulante.

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG IN GIBANJE 

Veliko žensk je ugotovilo izboljšanje simptomov, potem ko so izboljšale svoj življenjski slog, morda zamenjale prehrano ali kaj podobnega. Pri nekaterih je hrana zelo pomembna in dieta marsikateri pomaga pri odpravljanju simptomov. Predvsem moramo v telo vnašati dovolj hranilnih snovi, vitaminov in mineralov. Spet drugim olajšanje prinesejo telovadba (ali intenzivna fizična dejavnost), še bolj pa joga in meditacija.

Vsekakor je treba poslušati svoje telo, če želimo izboljšati ali nadzorovati stanje z dietami in drugimi načini. Čeprav to ni vedno mogoče, je vredno premisleka.

KOMPLEMENTARNE IN ALTERNATIVNE METODE

V zapisih različnih komplementarnih in alternativnih medicin, ki jih opredeljujemo s kratico KAM (Complementary and alternative – CAM), najdemo razne nasvete, prakse in pripomočke za ohranjanje in krepitev zdravja, preventivo in dobro počutje. Komplementarni načini zdravljenja se uporabljajo kot dodatek ali dopolnilo konvencionalni oziroma uradni metodi oziroma skupaj z njo, alternativni terapevtski pristopi pa se uporabljajo namesto konvencionalne oziroma uradne medicine. Zaradi širokega nabora storitev znotraj KAM, ki se med seboj prepletajo in segajo od čisto miselno-energetskih tehnik do strogo telesno osnovanih terapij ter praks jih lahko razumemo kot široko področje fenomenov, katerih skupna osnova je holistično ali celostno pojmovanje zdravja in osredotočanje na posameznico/posameznika kot edinstveno celoto. V primeru endometrioze se najpogosteje omenja tradicionalne medicinske sisteme kot so tradicionalna kitajska medicina (TKM), tradicionalna indijska medicina ali ayurveda, homeopatija in naturopatija, poleg teh pa tudi akupunkturo, bioresonanco in medicinsko konopljo. Takšno zdravljenje poteka na lastno odgovornost, ponuja pa nekaj možnosti, ki se izkazujejo za uspešne. Kljub temu KAM nikoli ne sme nadomestiti katerega koli zdravljenja konvencionalne oziroma uradne medicine.

KAM pogosto pod imenom endometrioza ne poznajo ničesar, saj bolezenska stanja opisujejo (npr. stanje hlada, prisotnosti vlage in sluzi), diagnosticirajo in opredeljujejo na drugačni osnovi – iščejo vzroke, ki so pripeljali do določenega stanja v telesu, širše in bolj celostno (holistično) od konvencionalne oziroma uradne medicine. Po KAM je človeško telo organska celota, sestavljena iz organov in tkiv, ki so med seboj tesno povezani in skupaj tvorijo sestavni del celovitega delovanja. Pojav bolezni tako pomeni porušeno ravnovesje in nepravilno delovanje notranjih organov, ki pa se vedno odraža tudi na površini telesa. Takšen pristop omogoča hitrejše odkrivanje bolezni in vzrokov za nastanek zdravstvenih težav.

Za nastanek bolezni, njen razvoj in spreminjanje KAM upošteva različne dejavnike in človeka ne obravnava le kot individuuma, temveč ga postavlja v odnos človek-narava.

Po KAM se spremembe v širšem okolju (makrokozmosu) vedno izražajo tudi v ožjem okolju (človeku). Za zdravljenje po KAM je tako potrebno upoštevati tudi spreminjanje letnih časov, klimatske okoliščine in družbeno okolje v katerem posameznica živi.

Pogosto informacija, ali ženska že ima postavljeno diagnozo ali ne, za KAM ni pomembna, je pa lahko koristna. Pomembne informacije, ki bi zdravnico oziroma zdravnika KAM lahko zanimale so tako npr. kakšne in kako redne oz. neredne menstrualne cikluse ima, ali so prisotne bolečine in kdaj se te pojavljajo, kakšna je barva krvavitve, kako dolgo traja krvavitev in kakšen življenjski stil ima.