fbpx

Simona

| | Categories: ZGODBE

Ona.

Spremlja me že od najstništva. Ona ‒ bolečina. Od nekdaj imam boleče menstruacije. Diagnoza endometrioza. Nekoč sem jo sovražila in nato ugotovila, da posledično sovražim samo sebe. Zdaj nanjo gledam pozitivno, čeprav je kdaj res naporno. A če je ne bi sprejela, bi to pomenilo, da ne sprejmem sebe. Tu je z razlogom. Vsakič poiščem pozitivne razloge ali vsaj enega. Prav tako vsakič iščem načine, da me ne bi bolelo – na čim bolj naraven način.

Veliko žensk se sooča s to bolečino. Potrebujemo podporo, nežnost, pogumnega partnerja in veliko objemov. Pogosto potrebujemo dan ali več dni počitka, včasih želimo biti med bolečino čisto same. Ne pomagajo solze in stokanje. Nihče nam v teh trenutkih ne more pomagati – lahko je samo tu, kot objem.

Bolečina me je veliko naučila: ljubiti, odpustiti, vztrajati, spustiti. Zdaj se tudi lažje prepustim. Življenje je lepo. Polno izzivov. Tudi ona me pogosto izzove.

Ko me izzove ona:

  • se ustavim,
  • vzamem si čas za sprostitev,
  • prikradejo se spomini, tisti lepši,
  • po glavi mi začne krožiti nešteto misli,
  • je trenutek za odpuščanje,
  • postanem občutljiva in to sprejmem z vsem srcem,
  • pritečejo mi solze ‒ tekočina, ki umiva oči,
  • objamem se,
  • zdaj lahko dobim še več objemov in jih sprejmem,
  • in normalno je, če povem, da se počutim grozno!,
  • vse počnem počasneje,
  • vse bo počakalo,
  • reči in ljudje, ki ne bodo počakali, jim bom pomahala,
  • zdaj lahko pomislim na vse tiste, ki jih ne želim več v življenju, in jim v mislih pošljem ljubezen,
  • negujem svoje telo,
  • začnem jesti bolj zdravo,
  • privoščim si več spanja,
  • ne počnem nič oziroma opazujem strop in vseh 50 odtenkov bele,
  • zapišem v dnevnik, kako se počutim, ne da bi obsojala občutke,
  • med počitkom spoštujem bolečino in omejitve in vem, da bom kmalu spet tekla in imela prakso joge,
  • z zaprtimi očmi si predstavljam jaso sredi gozda zgodaj zjutraj,
  • čas je za počasen, umirjen in čuten ples, morda samo v mislih,
  • sprejmem ljubezen,
  • dovolim si zaljubiti se in odpreti srce,
  • spustim stvari, nad katerimi nimam nadzora,
  • poslušam nežno glasbo, morda blues,
  • je čas za čaj,
  • je čas za kavo,
  • objamem svoje družinske člane,
  • objamem svojega očeta, ki je v nebesih in ga pogosto čutim kje blizu,
  • hvaležna sem, da sem živa, da mi bije srce,
  • z izdihom sprostim bolečino in vse, česar ne potrebujem,
  • povem ljudem, kako se počutim, in če kdo ne želi slišati ali sprejeti, pa kaj,
  • ljudje, ki so ob meni, so pogumni, sočutni, ne delijo nasvetov, kako naj živim,
  • moje telo je najbolj čudovito orodje, ki sem ga dobila v dar,
  • ko sprostim jezo, se počutim bolje,
  • ljubezen do sebe je najmočnejše zdravilo,
  • zapišem svoje sanje,
  • igram se z različnimi vonji,
  • naredim si seznam prihodnjih popotovanj,
  • diham v tisti del telesa, kjer se nahaja bolečina,
  • prosim za pomoč,
  • počutim se varno,
  • vem, da nisem ta bolečina.

Avtorica teksta: Simona Glavan, učiteljica joge, vaditeljica športne rekreacije in zdrave vadbe.