Izpadanje las, zaprtje (1x na teden velika potreba), boleči spolni odnosi, …
Stara sem 27 let. Kot najstnica sem začela jemati kontracepcijo (je baje odgovorno). Ko sem po nekaj letih jemanja tabletk opazila, da jaz več nisem jaz – bila sem razdražljiva, tečna sama sebi, brez volje za spolne odnose,… Sem se odločila, da s tabletkami preneham in vidim odziv telesa. Bil je pozitiven.
Zatem sem šla čez kako leto na ginekološki pregled, kjer mi je naredila zdravnica prvič v življenju ultrazvok (“če ga že imam priklopljenega je rekla”) in odkrili sva cisto na desnem jajčniku – me je kar pogosto bolel.
Čez 1 mesec sem imela laparoskopsko odstranitev ciste, ki je bila v jajčniku. Ob tem so odkrili še endometriozo pelvičnega predela.
Prvič slišala o endometriozi …
Na kontroli pri svoji ginekologinji pa ŠOK. O endometriozi dobila samo brošuro.
Njeni komentarji: Da sem cisto dobila, ker sem prenehala jemati tablete, da se samo s tem da hormonsko ravnovesje uravnavati, da tablete spet moram jesti.. Na kakšna vprašanja je bil odziv, da ne jemljem sploh resno situacije, da bi že mogla otroke imeti ipd. Začela naštevati koliko mesecev, let bom zgubila v čakalnih seznamih in procesih neplodnosti, umetne oploditve… In na koncu, da naj se že odločim če mi da recept ali ne, ker je ura in ne morejo na malico. V glavnem nečloveško in neprofesionalno.
Po 1 letu strahu, raziskovanja in razočaranja IN ponovnega jemanja tablet (ponovno strašno negativen odziv na psiho, počutje,…) sem se odločila, da menjam ginekologa.
Prvič sem se odločila za moškega in sem popolnoma presenečena. Pogovorila sva se kot 2 človeka. Povedal mi je, da cista ni bila endometrična ampak dermoidna (in nastanek ni pogojen z endometriozo ali tabletami). Lepo mi je razložil, da se lahko ponovi še na drugem jajčniku in je potem mir. Glede tablet je znal razložiti, da z njimi ni nujno, da bolezen ne napreduje in da če čutim, da bom bolj sproščena lahko poskusim tudi brez. Kar se tiče otrok, pa mi je presenetljivo dal motivacijo s svojim mišljenjem, kako lahko vse uspe če je razmerje in partner pravi in ni nepotrebnega stresa.
Če zaključim. Se mi zdi, da je resnično naša psiha tista, ki najbolj vpliva na potek bolezni in uspešnost pri zanositvi. Na tem mestu je zelo pomembno, da tudi ginekolog zna tako reagirati in da ne vliva strahu in občutka krivde.
Zaenkrat sem zelo navdušena in mi ni žal, da sem menjala ginekologa. Tudi kontracepcijo bom opustila. Do zdaj sem samo razmišljala, kaj če ne bom mogla imeti otrok. Sedaj pa sem polna samozavesti in vem da bo uspelo! Svetujem tudi ostalim, da če se jim zdi da si zaslužijo boljši odnos ginekologa oziroma drugih strokovnjakov naj ne čakajo in se izognejo slabi volji. Včasih je za izboljsanje našega pocutja in misljenja dovolj menjava zdravnika.