Zdravo.
Stara sem 25 let in že 10 let se soočam s hudimi menstrualnimi bolečinami. Postopoma so se bolečine skozi leta slabšale, tako da tudi protibolečinske tablete ne primejo več. Bila sem večkrat pri ginekologih, ki so rekli, da prej se bom sprijaznila z bolečino, bolje bo zame. In da imam očitno majhen prag bolečine. A meni se nikoli ni zdelo normalno, da prva dva dni menstruacije nisem mogla početi ničesar, da sem se po postelji zvijala od bolečine, jokala in čakala da mine. Potem pa me je lansko leto poleti začel močno boleti še hrbet (v medvenem delu), sprva sem mislila da je kaj povezano s hrbtenico. Osebna zdravnica me je poslala na rtg, ki ni pokazal ničesar. Bolečina pa je ostala. Osebna zdravnica me ni poslala na nobeno dodatno preiskavo, zato sem šla samoplačniško še na magnetno, ki pa tudi ni ničesar pokazala, razen tega da so mi odkrili dva mioma. Nato pa sem se odpravila na ginekološki pregled k novi osebni ginekologinji. In končno se mi je zdelo, da sem slišana. Gospa mi je prisluhnila, me temeljito pregledala, odkrila pregrado, dva mioma in sum na endometriozo. Takoj mi je dala napotnico za naprej v Ljubljano, kjer sem imela po 4 mesecih tudi poseg histeroskopijo in laparoskopijo. Odkrili so endometriozo pelvičnega peritoneja, endometriozo črevesja, odstranili so miom in pregrado tako, da so opravili vse posege na enkrat. Po eni strani sem bila vesela, da vsaj vem kaj se dogaja z mojim telesom po drugi strani pa je sedaj v moji glavi polno strahov, kako bo z zanositvijo.
Zdi se mi, da se premalo govori o endometriozi, zato drage ženske, širimo naše zgodbe in se podpirajmo. <3
Hvala, da sem lahko delila svojo zgodbo.