Saša

Menstruacijo sem dobila pri 14 letu, čez dve leti sem začela jemati KT. Ko sem dopolnila 25 let sva s partnerjem pričela načrtovati družinico. Takrat sem tudi sprejela odločitev, da prekinem z jemanjem KT. Prvih nekaj mesecev je bilo okej, menstruacije itak nisem imela kakšnih 3 mesece. Potem me pa je kot strela iz jasnega v trebuhu razbolel ostri krč, kot da bi me nekaj zarezalo z vso silo. Sem mislila, da sem kaj napačnega pojedla, čeprav bolečina ni bila temu primerna. Počakala sem uro, dve, bolečina se je le stopnjevala. Vzela sem nalgesin. Ni pomagalo. Celo noč sem ležala v bolečini brez da bi vedela kaj se z mano dogaja. Čez nekaj tednov dobim menstruacijo (najverjetneje so prvi krči pred tedni bili posledica ovulacije). Tudi takrat hude bolečine (naj omenim, da med jemanjem KT težav nisem imela). To so bili trije moji najhujši dnevi v življenju. Kličem ginekologinjo, da se ji potožim glede mojih težav. Odslovi me, da je to normalno, da menstruacija boli, da sem jaz samo šibka, ker ne morem prenesti bolečine. Naslednjo menstruacijo se zgodba z bolečino ponovi, in nato še naslednjo in naslednjo in naslednjo. Bolečine postajajo neznosne. Občutek sem imela, da je moje telo skozi v bolečini, tudi v dnevih, ko sem brez menstruacije. Nekega dne od bolečin preprosto nisem več mogla vstati. Partner me je odnesel na urgenco. Opravili so ultrazvok. Vse je bilo brez posebnosti. Dali so mi protibolečinsko injekcijo in me poslali domov. Endometriozo so mi diagnosticirali šele na kliniki za zdravljenje neplodnosti, pred tem so moje bolečine bile le boleče menstruacije in jaz “šibka”, ker ne morem prenašati bolečine.