Diagnozo so mi postavili, ko sem bila stara 34 let. Že od svojega 20. leta sem se srečevala s kronično bolečino in z bolečimi menstruacijami, bolečimi ovulacijami in bolečimi spolnimi odnosi. Za moje težave ni bilo veliko posluha. Pravili so, da so moje menstrualne bolečine nekaj normalnega, naj ne kompliciram, da me boli zato, ker se preveč osredotočam na bolečino, ker sem pesimistka. Začela sem se zapirati vase, kar je poleg bolečine, še bolj poslabšalo moje življenje. Zdravnica mi je rekla, da bo po porodu vse minilo, da bo boljše. Pa se to ni zgodilo. Zanosila sem naravno, pri 27 letih. Po porodu so se moje težave poslabšale, a tudi takrat ni bilo posluha zame in moje težave. “Osredotoči se na dojenčka,” so mi govorili. Po letih neuspelih pregovarjanj z ginekologinjo, me je ta končno usmerila v terciarno obravnavo. Endometriozo so našli na jajčniku, črevesju in mehurju.
Želim si, da bi se o endometriozi več govorilo.
