Ronja

Moja zgodba se prične v najstniških letih, s prvo menstruacijo. Neznosne bolečine, vrsta protibolečinskih zdravil in kasneje prvi izpit na fakulteti, ki se je končal v študentski ambulanti z injekcijami za pomiritev krčev. Leta, ki so sledila, so bila v znamenju obiska različih zdravnikov, predvsem ginekologov in dermatologov, jemanja in uporabe vrste različnih zdravil (nekatera so naredila več škode kot koristi), občasnih obiskov urgence, bolečin v križu, med odnosi, nepojasnjenih bolečin v trebuhu, nespečnosti, napihnjenosti pred, med in po vsakem obroku, … Ne vem, ali je vse to (lahko) posledica endometrioze, imam pa sedaj, pri 40ih končno diagnosticirano. Za operacijo se zdravnica zaenkrat ni odločila, imam predpisano drugo vrsto zdravljenja, kaj vse to pomeni, še ne vem, vem pa vsaj to, pri čem sem in kje lahko iščem nadaljnje informacije. Kar je veliko. V primerjavi z vsem, kar prestajamo na poti do te diagnoze in od tam naprej. Hvala za vse deljene zgodbe in vam, društvu Endozavest, za ozaveščanje.