Tadeja

Jaz pa bi rada govorila o tem, kako me ONA razjeda od znotraj. Ne samo telesno, tudi čustveno. Jemlje mi pravico do svobode, saj mi z vsemi svojimi simptomi onemogoča, da bi počela stvari, ki jih imam rada, da bi uživala v tem, da sem ženska. Jemlje si pravico, da kroji moje življenje. Trenutno sem v fazi, ko sem jezna na endometriozo. Zavedam se, da jo moram sprejeti, da je del mojega življenja, da je tukaj in se naučiti z njo živeti. ker ji moje sovraštvo do nje daje še večjo moč. Ker s tem, ko sovražim njo, sovražim sebe. Strah me je… strah kaj me vse še čaka… Dostikrat imam občutek, da smo ženske z endometriozo nerazumljene, obsojane, za nekatere ljudi samo občutljive. Zato verjetno tudi nočemo govoriti o tem, bijemo same svojo bitko, ker imamo občutek, da nas drugi tako ne razumejo. Sama sem hvaležna za to, da imam vsaj razumevajočega partnerja, ki mi zna prisluhniti, razume moja čustva in moje strahove. Borila se bom, ker sem že po naravi borka. In sprejela vse izzive, ki mi jih bo endometrioza postavila na pot. Čeprav se mi ta trenutek zdi, da nisem pripravljen na boj. Verjamem vase in v vse nas borke. In želim si, da bi bile slišane. Zato se mi zdi, da je prav, da še več govorimo o tem, da na glas povemo, da nobena bolečina ni vredu.