JANA

Tjaša Franko — Sat, 16 Oct 2021 17:35:41 +0000

Moja zgodba. Sploh ne vem, kako jo začeti, saj so simptomi moje diagnosticirane bolezni bili vedno prisotni, a nikoli ni bilo posluha zanje. Vedno je bil odgovor, da je to vse “normalno”:

Normalno je, da imaš močne, dolge in boleče menstruacije, ker si pač močne postave. Normalno je, da te ob menstruacijah boli v nogi, da se ne moreš premikati in da te bolijo prsa tako, da se te ne sme nihče dotakniti. Normalno je, da te boli pri spolnih odnosih, saj ženska mora malo potrpeti. Normalno je, da ti izpadajo lasje, da krtačo med česanjem trikrat očistiš in imaš zelo redke lase, ker imaš pač takšne gene.

To vse je bilo “normalno”, dokler nisem, po moji nerodni situaciji, zaradi neznosnih abdominalnih in vaginalnih bolečin, bila pri svojih 32 letih pripeljana v bolnišnico. Po treh hitrih testih nosečnosti so ugotovili, da bo potrebna ginekološka obravnava. Na ginekološkem pregledu je bilo razvidno, da nisem imela samo “pozabljenega” tampona v sebi (ja, tudi to se očitno lahko zgodi, da del tampona ostane v tebi med menstruacijo in se v njem nabira “svinjarija”. Prisežem, da se mi je to prvič zgodilo in da mi je bilo strašansko nerodno, ker nisem nemaren človek, da bi lahko kaj takega v sebi pozabila, ampak očitno se je to moralo zgoditi ter začeti mojo diagnozo, za kar sem sedaj neizmerno hvaležna). Sledil je velik šok. “Ja gospa, kaj pa imate vi še v sebi,” je dejala ginekologinja, kot da se v moji vagini skriva še milijon zakladov, ker začetni, nerodno pozabljen tampon in moja zadrega nista bila dovolj. V rdečici, ki me je preplavila do plafona, odgovorim, da ne bi vedela. Ginekologinja je takoj odgovorila, da bo to najverjetneje endometrioza.

ENDO kaj? Prvič sem slišala za to besedo in seveda sem takoj zanjo želela poiskati razlago pri stricu Googlu. Po nekaj dneh hospitalizacije, zaradi ljubega tampona, mi ginekologinja razloži, da imam v sebi na obeh jajčnikih endometrioma in da imam verjetno težave ob menstruacijah, pri spolnosti, pri odvajanju blata, pri zanositvi in da bo potrebna operacija. Moja diagnoza: globoka pelvična endometrioza. Želela sem se do potankosti pozanimati o tej bolezni, o simptomih in o življenju z njo, zato sem zavila k svojemu dolgoletnemu ginekologu, ki je po vseh teh letih šele takrat opazil endometriome v meni. Njegov odnos na postavljeno diagnozo pa je bil, kot da se pogovarjava o avtomobilih. Rekel je, da to ima pač vsaka deseta ženska v Sloveniji, da to ni nič kaj alarmantnega. Seveda sem ga pri priči menjala in oktobra bila pripravljena za laparoskopsko operacijo. Vendar, ko že misliš, da je vse slabo za tabo, je sledil ponovni šok.

Niso me operirali. Samo odprli, pogledali in zašili, saj je bilo endometrično tkivo povsod v trebušni votlini. Vse je bilo zalepljeno skupaj in niso želeli ogroziti mojega zdravja. Napotili so me v Dnevni center za endometriozno (DCE) v Ljubljani. Po njihovi resni obravnavi in pristopu so ugotovili, da imam zraven endometrioze na jajčnikih, tudi endometrično tkivo še na črevesju, za maternico ter veliko drugih žarišč. Na operacijo je bilo potrebno čakati vse do lanskega maja. Po operaciji in laserskemu odstranjevanju rakastih in predrakastih celic na materničnem vratu, sem mislila, da bom lahko zanosila, a kljub veliki želji in trudu ni uspelo. Ponovno so se pojavile hude pelvične bolečine. Na magnetni resonanci so odkrili, da se je endometrioza ponovno razpasla po jajčnikih in maternici. Po ponovnem pregledu na DCE, so bili mnenja, da je najbolje, če mi odvzamejo jajčnike, saj so polni endometričnega tkiva.

Specialistka mi je dejala, da so ti (op. jajčniki) itak nefunkcionalni in da bi morala imeti otroke že prej.

Na moje prošnje, da si zares želim otroke in da jih še nimam, so se odločili, da bodo vsaj naredili tubektomijo (odstranitev jajcevodov). Brez te pa ne morem v IVF postopek. Tako sem stara že 34 let in še vedno čakam na operacijo, da dobim vsaj tisto iskrico upanja po otrocih. Pripomogla je tudi epidemija, vendar sem v tem času spoznala ogromno srčnih žensk, ki se s to boleznijo borijo že vrsto let. Želela sem ugotoviti, s čim si pri tej bolezni pomagajo, ali imajo otroke in kako s takšno diagnozo živijo. Moram reči, da so endo-ženske prave borke in da naredijo marsikaj, da bi si lahko olajšale simptome. Naučila sem se, da se moraš s svojo boleznijo naučiti živeti in se ji ne zoperstavljati. Mora postati tvoja prijateljica in ne sovražnica, tako boš lažje krmarila z njo skozi življenje.

The post JANA appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

Junij je mesec ozaveščanja o neplodnosti

Prispevki — Thu, 01 Jun 2017 09:00:31 +0000

O neplodnosti govorimo, kadar par ne more zanositi po letu dni rednih nezaščitenih spolnih odnosov.

Poznamo:

primarno neplodnost,ko pri paru še ni prišlo do zanositve;
sekundarno neplodnost, ko je ženska v preteklosti že zanosila, vendar pa zdaj do zanositve ne pride.

Vzroke za neplodnost lahko ugotavljajo pri ženski (ženska neplodnost), pri moškem (moška neplodnost) ali pri obeh. Kadar je vzrok skrit, govorimo o nepojasnjeni neplodnosti. Neplodnost je enako pogosta tako pri ženskah kot pri moških (30 %); 10 % vzrokov za neplodnost ostane nepojasnjenih.

Natančnega podatka o pogostosti neplodnosti v Sloveniji nimamo, vendar ocenjujemo, da so podatki primerljivi z evropskimi in je neploden vsak sedmi par.

V 80 % je ženska neplodnost posledica treh vzrokov: motnje ovulacije (sindrom policističnih jajčnikov, debelost), endometrioza in tuboperitonealna neplodnost zaradi neprehodnih jajcevodov. Preostali dejavniki so starost ženske, razvojne nepravilnosti maternice, miomi, čezmerna telesna teža, spolno prenosljive bolezni, sistemske bolezni (sladkorna bolezen, obolenja ščitnice) in zdravila (antidepresivi, steroidi).

Kar 50‒70 % žensk z endometriozo je »normalno« plodnih, a vendarle je neplodnost eden izmed glavnih simptomov te bolezni. Približno 20–50 % žensk z endometriozo se bojuje z neplodnostjo ali imajo zmanjšane možnosti za zanositev.

Kaj je oploditev z biomedicinsko pomočjo?

O oploditvi z biomedicinsko pomočjo govorimo, kadar nosečnost ni posledica spolnega odnosa, ampak je zanjo potreben medicinski poseg.

Postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo sta: intrauterina inseminacija, pri kateri vnašajo seme neposredno v maternično votlino, za zdravljenje neplodnosti žensk z endometriozo pa se najpogosteje izvede postopek zunajtelesne oploditve (IVF), pri katerem v maternično votlino prenašajo zarodke.

Kam po pomoč?

V Sloveniji delujejo trije centri za oploditev z biomedicinsko pomočjo:

Ženske z endometriozo se velikokrat odločajo za obravnavo na oddelku za reprodukcijo ginekološke klinike Ljubljana, saj jih tam sočasno obravnavajo tudi za zdravljenje te bolezni v Dnevnem centru za endometriozo.

Kaj se zgodi, če ženska z endometriozo ali njen partner nima primernega genetskega materiala?

Ženska z endometriozo in njen partner se v tem primeru lahko odločita za uporabo darovanega genetskega materiala, vendar Zakon o zdravljenju neplodnosti (2000) dopušča uporabo samo enega darovanega materiala, torej ali ženske ali moške spolne celice, saj predpostavlja, da mora vsaj eden izmed partnerjev biti biološki starš.

V Sloveniji žal primanjkuje darovanega genetskega materiala, predvsem jajčnih celic, kar vpliva na dolge čakalne vrste, zato se veliko parov odloči za postopek umetne oploditve z uporabo darovane jajčne celice v tujini.

Več o darovanju spolnih celic si lahko preberete tukaj. Dodatne informacije lahko najdete tudi na forumu Darovanje spolnih celic na spletnem portalu Med.Over.Net. Na spletni strani neplodnost.net so pripravili tudi zgibanko o darovanju spolnih celic, ki si jo lahko prenesete tukaj.

Še nekaj uporabnih povezav:

Vitalica, Zavod za kakovostno in zdravo življenje je prostovoljno združenje posameznikov, ki z lastnimi izkušnjami in s pomočjo podpornikov pomagajo neplodnim parom do njihove sreče. Več o njih si lahko preberete na njihovi spletni strani neplodnost.net.

Facebook skupine in podporne skupine v Sloveniji:

Za konec …

Pozivamo k spremembam Zakona o zdravljenju neplodnosti (2000), da bi umetno oploditev omogočal tako samskim ženskam kot ženskam v različnih partnerskih oblikah in dovolil uporabo dveh darovanih spolnih celic.

Viri:

http://www.neplodnost.net/

http://www.reprodukcija.si/

The post Junij je mesec ozaveščanja o neplodnosti appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

neplodnost Archives - Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi