Pozdravljeni.

Stara sem 25 let, nosečnosti ne načrtujem še 2 leti. Na levem jajčniku imam 2 čokoladni cisti veliki 19×14 mm. Ginekologinja je najprej mislila, da je samo ena velika cista, ker se popolnoma stikata. Svetovala mi je KT Logest.

1. Ali jih jemljem s prekinitvijo ali neprekinjeno?

2. Kontrolo imam čez 1 leto. Bi bilo smiselno oditi prej na pregled?

Najlepša hvala za odgovor.

Doc. dr. Martina Ribič Pucelj odgovarja:

Opozorilo:

The post Tina appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

Spoštovani, skoraj eno leto se spopadam s hudimi bolečinami, ki se z kontracepcijo niso izboljšale. Gastroenterologinja mi je postavila sum na endometriozo, vendar moja ginekologinja noče slišati o tem. Ta teden sem bila urgentno obravnavana zaradi vnetja jajčnikov in jajcevodov in tam mi je zdravnica povedala, da glede na lokacije bolečin je endometrioza zelo verjetna. Kako lahko pridem do napotnice, če mi je moja ginekologinja ne želi dati? Lep pozdrav.

Endozavest odgovarja:

The post Tjaša appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

Pozdravljeni, imam endometriozo za katero sem bila tudi operirana. Imela sem jo na levem jajčniku. Sedaj sem na Cerelle tabletkah, trenutno že 7 mesecev. Malo je neprijetno, ker imam se vedno 1x mesečno krvavitve, včasih močne, včasih šibke. Kakšnih 5 dni pred krvavitvijo imam tudi kar močne bolečine. Boli me tako, da sem na protibolečinskih tabletah. Sem tudi kadilka in me zanima katere tablete mi priporočate oz. katere poleg Cerelle se lahko imam. Ne vem ali bi bilo smiselno menjati tablete ali kaj naj naredim. Je tudi malo smotano, zaradi teh krvavitev ker niso redne in trajajo različno dolgo. Koliko časa se lahko sploh neprestano jemlje te tabletke? Ker načeloma bom na tabletah verjetno morala biti do menopavze, kar pa mislim da ni se tako blizu saj sem stara šele 35 let. Kaj mi priporočate? Hvala za vas odgovor.

doc. dr. Martina Ribič Pucelj odgovarja:

The post Katjuša appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

The post Eva appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

Moje težave so bile zmeraj hujše, ta nova ginekologinja je sicer videla začetek endometrioze, a na to ni polagala prevelike pozornosti. Moja diagnoza je bila dismenoreja, to so boleče menstruacije.

Ker tudi tukaj nisem dosegla veliko, sem odšla še po mnenje v samoplačniško ambulanto. Ponovno začetek endometrioze, a to naj ne bi bilo nič groznega.Razočaranje in ponovno nič oprijemljivega, jaz pa sem umirala od bolečin.  Sama sem sicer poskusila raziskovati o bolezni, a je bilo tako malo informacij, tudi bolezen ni takrat prikazana kot kakšen bavbav.Bolečine so bile tako hude, da sem ob menstruaciji morala poiskati zdravniško pomoč, tiste dni sem posegala tudi po pomirjevalih, da sem se vsaj malo spočila. Sama več nisem vedela ali si vse le domišljam in morda potrebujem le pomoč psihologa ali psihiatra.  Ko sem ponovno menjala ginekologa, sem dobila trajno napotnico oziroma potrdilo, da lahko kadarkoli poiščem pomoč pri dežurnem zdravniku. Tako je tudi bilo skoraj vsako menstruacijo. Vse se je vrtelo okoli tega kdaj bom imela menstruacijo, ker takrat nisem bila sposobna za popolnoma nič. Po desetih letih muk sem končno naletela na doktorja, ki mi je rekel, kaj pa, če je to res endometrioza in dogovorila sva se za diagnostično laparoskopijo. Po operaciji seveda šok, moje trpljenje je dobilo ime. Bila je razširjena po celi trebušni votlini, jajčnikih, na črevesju, ni da ni. Operacija naj bi bila uspešna, tako so vsaj rekli. Sicer je za običajno laparoskopijo trajala precej dolgo, bili pa so  zadovoljni z izidom in naj bi vse odstranili. A žal ni bilo tako. Že prva menstruacija po operaciji ni bila nič manj boleča, ponovno so se začeli obiski urgence, bolečine niso bile več vezane na ciklus, pojavila se je kri na blatu in grozoviti krči, ki so me onesposobili za karkoli. Menjavanje driske in zaprtja je bilo na dnevnem redu. O preiskavah in različnih zdravnikih, ki sem jih v tem času obiskala, niti ne bom govorila, ker bi bilo vsega preveč. In sem ponovno menjala ginekologinjo. Ob prvem srečanju mi je napisala napotnico za Ljubljano, za ginekološko specialistično ambulanto za zdravljenje neplodnosti, saj v vsem temu času tudi nisem zanosila, kljub temu, da nisem bila zaščitena. Prišel je dan, ko sva se z možem odpravila na prvi pregled. Sprejela me je krasna zdravnica, ki ji je bilo že ob ultrazvoku vse jasno. Videla je totalni kaos, meni pa se je podrl svet, saj naj bi endometrioza vdrla v črevo in to je pomenilo resekcijo črevesja. Naročila me je na dodatne  preiskave, med njimi tudi endoskopski ultrazvok. Nemogoče se mi je zdelo, da bi kaj pokazal, saj sem imela opravljeno že kolonoskopijo, ki je pokazala le adhezije od zunaj. In je prišel dan resnice. Nikoli ne bom pozabila, ko mi je doktor pokimal, da je vdrla v črevo. Kako je možno, da sem ravno jaz srečnica s takšno obliko? Je to sploh možno?

Sledila je operacija, ki je trajala 7 ur. Ni da ni bi lahko rekla. Trebušna votlina je bila prepletena z zarastlinami,  vse je bilo zlepljeno. Resekcija dela debelega in dela tankega črevesja, repozicija sečevodov, adhezioliza …Zbudila sem se z drenom in katetrom. Ko sem pogledala in videla samo to, sem bila vesela, ker ni bilo stome. Prvi dnevi so bili grozni, potem pa sem počasi okrevala. Čez nekaj mesecev sem odšla na kontrolo, ultrazvok je ponovno nekaj kazal, menstruacije so bile manj, a še zmeraj zelo boleče. Z zdravnico sva se odločili za hormonsko terapijo, jajčniki naj bi šli v  mirovanje. Od tega je sedaj več kot 10 let.

2017 je magnet kljub terapiji pokazal novo žarišče, ponovno smo operirali, napravljena je bila tudi adhezioliza (razrešitev zarastlin). Leta 2020 smo ponovno operirali, pri operaciji so odstranili jajcevod, razrešili adhezije, pri čiščenju endometrioze iz črevesja pa se je razprla anastomoza. Šok in strah. Ponovno okrevanje po operaciji na črevesju. Nekaj tednov depresija, življenje se mi je podrlo.

Potem pa ni druga kot da se pobereš.

Ni lahko. Hormonska terapija je po vseh letih pustila velik davek pa vendar zaradi nje držim nek nivo kvalitete življenja. Menstruacije nimam že več kot deset let. Vsako leto stanje spremljamo z magnetno resonanco. Ni rožnato, odločitev za naslednjo operacijo je v mojih rokah, saj je preveč tvegana. Dnevi so prepleteni z bolečino, ampak se navadiš. Prebavne težave, težave z odvajanjem vode, močne bolečine v medenici in križu. Analgetiki vsaj delno pomagajo, da se zjutraj postavim na noge.

Kljub vsemu, nekako plujem skozi življenje. Žal ne bom nikoli mama, a sva to z možem sprejela. Naučila sem se živeti z bolečino, endometriozi se je pridružila še fibromialgija, a s pozitivo se vse da. Zahvaljujoč ljudem, ki me obdajajo in močno volji, vse gre. Naučiš se ob vsakem novem udarcu jokat samo en dan, ko si včasih tri dni, potem pa nekako gre. V življenju je toliko lepega, le prav je treba pogledat.

Vsem puncam s simptomi polagam na srce, da naj vztrajajo, tudi, če bodo zavrnjene, naj se borijo do konca. Sama bi se zahvalila zdravnici za vse kaj je naredila zame. Ona je bila in še je moja svetla luč na koncu tunela.

The post Mateja appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

The post Maja appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

Takoj so me zadržali z načrtom, da bom naslednje jutro operirana. Zjutraj je do mene prišla zdravnica, me vprašala, kako se počutim. Povedala sem, da bolečina še vedno je, sicer manjša, ampak prisotna. Poslala me je domov.

Sledili so dnevi vsakodnevnih bolečin, napihnjen trebuh do te mere, da nisem mogla zapreti kavbojk – nosila sem samo trenerke. Ogromno pregledov, večkrat urgenca, a vedno isti odgovor: ni življenjsko ogrožajoče.

Bila sem obupana. Nisem se želela pogledati v ogledalo, ker sem videla samo napet, boleč trebuh.

Marca sem končno našla zdravnika, ki me je vzel resno in me operiral.
Takrat sem mislila, da je to to, da sem rešena.

Danes, pri 23 letih, imam ponovno hitro rastoč endometriom na drugem jajčniku. Spet hodim po pregledih, imam potrjeno endometriozo. Kamorkoli grem, dobim isti dve možnosti: kontracepcija ali pa naj zanosim.

Zdravila ni.

Vsak dan se soočam s simptomi. Z diagnozo in posledicami bolezni se še nisem zares sprijaznila. Navzven se trudim, da deluje, kot da je vse v redu, v meni pa poteka stalna borba – z mislimi in bolečino.

Poskušam ostati pozitivna in se vsak dan trudim živeti, kot da bolezni ni. Trudim se biti tudi telesno aktivna, kolikor mi telo dopušča. Ampak so dnevi, ko enostavno ne zmorem – in takrat se še toliko bolj zavedam, da je endometrioza del mene, čeprav si želim, da ne bi bila.
Pomaga mi branje vaših izkušenj, ker se vsaj ne počutim več tako sama.

Na koncu pa – verjamem, da smo ženske neverjetno močne, tudi ko se počutimo najšibkejše. Vsaki od vas želim čim več dobrih dni, čim manj bolečin in veliko upanja. Nismo same.

The post Nuša appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

The post Lea appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

Menstruacijo imam že od 7.razreda, a intenzivne bolečine so se začele v srednji šoli. Vsakič, ko se je bližal ta čas v mesecu sem se že psihično pripravljala vnaprej kaj me čaka – vedno isto, neznosne bolečine. Nisem razumela kako lahko mene to toliko boli, nekatere, pa niti ne občutijo, da so dobile menstruacijo. Krči, da tudi vstati nisem mogla, črevesni krči, glavoboli… najhujše ob vsemu temu je, ko tudi protibolečinske tablete ne primejo več (nalgesin, ibuprofen belupo…). In kaj zdaj? Nič, potrpi vsak mesec, sej bo mimo.

Prvič sem se zares srečala s sumom na endometriozo junija 2020, ko sem v službi dobesedno obležala na stolu. Bolečina je bila tako močna, da nisem mogla več funkcionirati. Sodelavka me je odpeljala na urgenco, kjer sem prvič slišala besede: sum na endometriozo.

Čeprav je bilo hudo sem hvaležna za ta dan, ker se je takrat končno nekaj premaknilo in sem začela razumeti, da take bolečine niso normalne.

Po obisku centra za endometriozo sem kar hitro izvedela, da je trenutno edina rešitev hormonska terapija. Danes sem na četrti vrsti kontracepcijskih tablet (Cerazette) in šele pri teh lahko rečem, da sem nekako psihično stabilna in da nisem čustveno na robu.

Leta 2022 sem imela tudi laparoskopijo, kjer so bile ciste odstranjene z obeh jajčnikov, odkrili številna žarišča, neprehodne jajcevode, vdor v črevesje…

Po operaciji so se bolečine občutno zmanjšale.

Kmalu po operaciji, smo spet odkrili cisto na levem jajčniku. Zaradi terapije raste počasi, a je še vedno tam. Lani sem dobila še sum na adenomiozo.

Letos bom stara 29 let in bolečine se ponovno stopnjujejo. Trenutno čakam na kontrolni pregled po enem letu, da vidimo, kje smo.

Endometrioza ni le fizična bolečina, ampak je tudi tiha in psihično izčrpavajoča.

In če to bere katera, ki se sprašuje, ali je to, kar doživlja, “normalno” – ni. In nisi sama 

The post Neli appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.

Nato je na rutinskem pregledu ginekologinja opazila zadebeljeno sluznico, kot je povedala, zato se je odločila, da jo bo spremljala na vsake tri mesece. Zaradi ne najboljše organizacije naročanja in dostopa do nadomeščanja v času odsotnosti zdravnice, pa je bil moj pregled dejansko na vsakih šest do osem mesecev.

Lansko leto na tretjem pregledu je zdravnica med pregledom na glas rekla: »Zdaj pa spet vidim ta polip.« Nisem vedela, kaj to pomeni – ta polip. Torej je že bil, pa mi o tem ni bilo nič povedano. Ko sem vprašala, odgovora nisem prejela, me je pa sama naročila k zdravniku na sekundarni ravni.

Po dveh tednih sem prišla na pregled k zdravniku. Opravil je pregled in potrdil prisotnost polipa. Med pregledom me je večkrat vprašal, ali res nimam nobenih težav. Vprašala sem ga, zakaj. Povedal mi je, da imam razširjeno endometriozo, ki je prisotna tudi na črevesju.

Naj povem, da mi noben izmed njiju ni povedal, kakšne vrste težave naj bi imela. Zato svojih težav nisem pripisovala endometriozi, ampak delu, stresu in podobnim dejavnikom. Pregled se je zaključil z besedami: »Ker nimate nobenih težav, vas bomo spremljali. Naslednji kontrolni pregled imate decembra.«

Še vedno mi ni bilo pojasnjeno, kaj je endometrioza in kakšne težave lahko povzroča. Seveda sem iz pregleda odšla prestrašena. Sama sem nato začela prebirati strokovne članke o endometriozi in takrat sem začela vse težave zadnjih petih let povezovati z njo: bolečine v križu, medenici in kolku, napihnjenost, hude krče v trebuhu z obiski urgence, kronično utrujenost, ki me je včasih dobesedno položila do te mere, da nisem bila sposobna niti pod tuš, boleče spolne odnose, nihanje razpoloženja in teže. Ki jih še vedno imam.

Zato sem se odločila, da poiščem še drugo mnenje pri zdravnici, ki so jo v naši regiji zelo hvalili. Tudi ona je potrdila obe diagnozi in mi predlagala pregled v specialističnem centru. To sem storila in na pregled prišla že v roku treh tednov.

Bila sem presenečena nad vsem, kar mi je zdravnica tam povedala o mojem stanju. Trenutno sem po histeroskopiji, pri kateri so mi odstranili polip. Zaradi slabšega stanja plodnosti – tako zaradi let kot endometrioze – so mi predlagali zamrznitev jajčnih celic. S tem sem se strinjala in sem trenutno v postopku. Nato bomo začeli reševati tudi težave, povezane z endometriozo.

Do takrat si pomagam tudi sama – spremenila sem način prehranjevanja in se trudim poslušati svoje telo.

Vem, da je bolezen, ki jo imam, del mojega življenja, in jo poskušam sprejeti. Vesela sem, da sem s svojim notranjim občutkom prišla do specialistov, ki mi bodo pomagali.

The post Mateja appeared first on Endozavest – Ozaveščanje o endometriozi.