KAJ JE ENDOMETRIOZA

Endometrioza je pojav tkiva s histološkimi in funkcionalnimi značilnostmi endometrija (sluznice maternice) zunaj maternične votline. Tako kot v maternici je tudi tkivo endometrioze podvrženo hormonskim spremembam, zato se tudi zunaj nje odebeli, odlušči, zakrvavi, vendar ne more odtekati, ker nima izhoda. To povzroča zarastline, izrastke, lezije, ciste in lokalna vnetja, ki lahko povzročajo močne bolečine. V primeru cist obstaja nevarnost, da te počijo in pride do razsoja celic po drugih organih.

endo - Splošno o endometriozi

Najpogostejše lokacije endometrioze

Endemetrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Pogostost bolezni ni znana, ocenjujejo pa, da prizadene 10–15 % žensk v rodnem obdobju; precej pogostejša je pri neplodnih bolnicah, in sicer 20‒50 %, ter pri bolnicah s kronično medenično bolečino, pri katerih endometriozo navajajo v 10‒70 %.

Poznamo tri različne oblike endometrioze, ki pa se lahko pojavijo tudi hkrati.

  • Peritonealna endometrioza se pojavlja v različnih oblikah (črnih, rdečih in neobarvanih lezijah) po peritoneju, serozi in površini jajčnika, v Douglasovem prostoru (med maternico in črevesjem), v jajčnikovi kotanji in v sakrouterinih vezeh. Po klasifikaciji R-AFS jo opredelimo kot minimalno in blago.
  • Endometrioza jajčnika– o njej govorimo takrat, kadar se v obliki cist, napolnjenih z gosto rjavo tekočino (imenujemo jih tudi čokoladne ciste), pojavi v jajčniku. Po klasifikaciji R-AFS jo glede na obsežnost opredelimo kot endometriozo II., III. ali IV. stopnje.
  • Globoka infiltrativna endometrioza(GIE) pa se pojavlja v obliki vozličev, ki se vraščajo globoko pod potrebušnico (več kot 5 mm v retroperitonealni prostor) – ta oblika lahko prizadene vse organe v mali medenici, vključno s črevesjem, mehurjem in sečevodi.
arišča 300x289 - Splošno o endometriozi

Razširjena oblika endometrioze

Endometrioza najpogosteje prizadene organe v mali medenici, predvsem rodila – jajčnike, maternične vezi, prostor med maternico in črevesjem (Douglasov prostor) ter jajcevode. Razširjena bolezen lahko prizadene tudi sosednje organe v mali medenici – črevo, mehur in sečevode. Izjemoma se pojavi na mestih zunaj male medenice (slepič, ledvica, trebušna prepona), v redkih primerih pa prizadene celo pljuča ali možgane oziroma se pojavi v popku in brazgotinah po ginekoloških operacijah (predvsem po carskem rezu). Govorimo o zunajmedenični endometriozi.

Po klasifikaciji rASRM se endometrioza razdeli na 4 stopnje. Delitev se osredotoča zgolj na lokacijo najdenih žarišč, zarastlin in cist med operativnim posegom. Čeprav je razdelitev glede na vidno bolezen primerna za pridobitev informacij o dejanski obsežnosti, potrebujemo nov sistem, ki bo upošteval tudi simptome, težave in vpliv bolezni na vsakdan posameznice, saj se endometrioza lahko kaže na različne načine. Nekatere ženske s prvo stopnjo endometrioze zaradi hudih bolečin ne morejo normalno delovati, po drugi strani pa je možno, da ženska s četrto stopnjo endometrioze ne občuti posebnih težav. Ženska z diagnosticirano »zgolj« prvo stopnjo lahko doživlja težave zaradi nerazumevanja okolice, saj je ob minimalni endometriozi težko verjeti, da jo pestijo tako hude težave, in jo imajo za občutljivo ali preprosto menijo, da pretirava.

r asrm 1 - Splošno o endometriozi

Klasifikacija rASRM endometriozo razdeli v 4 stopnje. Prva stopnja pomeni minimalno endometriozo, četrta pa obsežno.

Evropska unija je leta 2007 endometriozo razglasila za socialno bolezen, ker vpliva na fizično, psihično in socialno življenje žensk in je v Evropi najpogostejši vzrok za izostanek z dela in iz šole.

VZROKI ZA NASTANEK (etiologija)

Čeprav bolezen poznamo že razmeroma dolgo, znanost do zdaj še ni potrdila specifičnega vzroka za njen nastanek. Vzrokov je brez dvoma več, torej govorimo o multifaktorialni bolezni. Obstaja pet teorij o nastanku, vendar nobena ne pojasni vseh vidikov nastanka endometrioze.

Med najbolj sprejemljivimi je teorija o retrogradni menstruaciji, ki predpostavlja, da menstrualna kri med menstruacijo skozi jajcevode zateka v trebušno votlino. Retrogradno menstruacijo ima kar 90 % žensk, endometriozo pa približno 10–15 %. Ta teorija ne pojasni, zakaj se endometrioza pojavlja tudi pri ženskah, ki nimajo retrogradne menstruacije, kar pa poskuša razložiti teorija o preobrazbi (metaplazija) celomskih celic. Endometriozo oddaljenih lokacij (na ledvicah, pljučih, popku) pojasnjujejo z žilnimi in limfatičnimi embolizmi, ko tkivo maternične sluznice potuje do drugih delov telesa po limfnem sistemu oziroma krvnem obtoku. Avtoimunska teorija pravi, da je endometrioza odsev pomanjkljive celične imunosti. Obstaja tudi teorija o možnosti genskega vzroka za endometriozo. Pri ženskah, ki imajo bližnjo sorodnico z boleznijo, je verjetnost endometrioze od pet- do sedemkrat večja kakor pri drugih. Za razumevanje genskih značilnosti endometrioze so potrebne nadaljnje raziskave.
Čedalje pogosteje omenjajo možnost, da k nastanku endometrioze pripomorejo tudi dejavniki okolja oziroma onesnaženost okolja. Najpogosteje omenjajo dioksine, poliklorirane bifenile in razne snovi, ki vsebujejo estrogene. Na žalost še ni ustreznih epidemioloških študij, vendar pa poskusi na živalih potrjujejo morebitno vlogo strupov iz okolja.

BOLEZENSKI VZORCI in POGOSTOST (epidemiologija)

Dolgo je veljalo, da se endometrioza pojavlja predvsem pri ženskah po tridesetem letu starosti, ki niso rodile. Danes je znano, da lahko prizadene vse ženske v rodnem obdobju, tudi mladostnice. Pojavi se lahko že ob prvi menstruaciji. Endometrioza ni nalezljiva in se ne prenaša s telesnimi stiki.

1od10 - Splošno o endometriozi

Pogostost endometrioze v razvitem svetu je ugotovljena na podlagi obsežnih epidemioloških raziskav in vse ugotavljajo, da prizadene vsako 10. žensko, torej 10 %, kar pomeni približno 176 milijonov žensk po vsem svetu. V Sloveniji ni bila narejena še nobena epidemiološka raziskava, zato je pogostost ocenjena na podlagi strokovnih epidemioloških raziskav v razvitem svetu, s katerim se primerjamo, in pomeni okoli 30.000 do 40.000 žensk.