Top 20 mitov o endometriozi – II. del

| | Categories: Novice

Nam, ženskam, ki smo zbolele za endometriozo, se v vsakdanjem življenju velikokrat zgodi, da nas ljudje zasipajo s takšnimi in drugačnimi nasveti, ki naj bi nam pomagali v boju z našo boleznijo. Niso pa ravno vsi ti nasveti takšni, ki bi dejansko lahko pomagali. Čeprav je namen naših »svetovalcev« dober, se velikokrat zgodi, da nam pravzaprav svetuje nekdo, ki ne ve dobro, kaj pravzaprav je endometrioza (včasih bi pri tem morali pokarati tudi zdravstveno osebje!). Številne endoborke so zato postale že kar »endostrokovnjakinje«, ki znanje črpajo iz svojih izkušenj in lastnega raziskovanja. Ker za endometriozo velja, da je zavita v tančico odprtih vprašanj in nepoznavanja, se v zvezi z njo pojavlja veliko mitov. Ti pa lahko močno vplivajo na potek zdravljenja (če nam jih predaja zdravstveno osebje) ali pa samopodobo ženske, zato se nam zdi pomembno ozaveščati o tem, kakšni miti se v družbi pojavljajo in kakšna je resnica.

V prvem delu smo spregovorile o mitih, vezanih na menstruacijo in bolečino, v tokratnem prispevku pa se bomo posvetile mitom o nastanku in diagnosticiranju endometrioze

15. Endometrioza je posledica infekcije, denimo spolno prenosljive bolezni, in se zdravi z antibiotiki.

Čeprav je večina mitov posledica pomanjkanja znanja, je ta mit že pravcata neumnost.

Sam mit izhaja iz zmede, ki nastane zaradi neločevanja med endometriozo in endometritisom. Endometritis je bolezen, ki povzroči vnetje maternične sluznice, ob vnetjih, povezanih z rodili, pa obstajajo še metritis (vnetje maternice), salpingitis (vnetje jajcevodov), oofortitis (vnetje jajčnikov), parametritis (vnetje obmaterničnih vezi) in peritonitis (vnetje trebušne mrene).[1] Deli se na endometritis, katerega nastanek je povezan z nosečnostjo, in tistega, ki ni (govorimo o medenični vnetni bolezni ‒ PID). Center za kontrolo in preventivo (CDC) je leta 2015 v svojih smernicah za zdravljenje spolno prenosljivih bolezni definiral PID kot kombinacijo endometritisa, salpingitisa in peritonitisa.[2]

14. Endometrioza nastane kot posledica psihološke travme v zgodnjem življenjskem obdobju.

 

Čeprav bolezen poznamo že razmeroma dolgo, znanost do zdaj še ni potrdila specifičnega vzroka za njen nastanek. Vzrokov je brez dvoma več, torej govorimo o multifaktorialni bolezni. Obstaja pet teorij o nastanku, vendar nobena ne pojasni vseh vidikov nastanka endometrioze. Nobena od teh teorij ne temelji na tem, da bi lahko bila posledica nastanka obolenja takšne in drugačne ovire v duševnem zdravju.

S takšnim neodgovornim ravnanjem se krivda za nastanek obolenja preloži na žensko. Zapomni si: če si zbolela za endometriozo, to nikakor ni tvoja krivda! Velikokrat se vzrok za endometriozo pripiše osebnostnim lastnostim ženske, kar je tudi posledica spolnih stereotipov, ki so prisotni tudi v domnevno »nevtralnem« medicinskem diskurzu. Ana Cergol Paradiž (2015) pravi, da

Spolni stereotipi pomembno prežemajo tudi medicinske prakse oziroma način, kako družba obravnava posamezne bolezni. V družbi denimo velja, da ni primerno, če moški izražajo čustvo žalosti, zato redkeje kot ženske poiščejo strokovno pomoč, ko trpijo za kakšno od duševnih boleznih (npr. depresijo), kar ima vsekakor dolgoročne negativne posledice. Podobno škodljivo delujejo spolni stereotipi v primeru nekaterih »ženskih« bolezni, tudi endometrioze. Dogaja se, da zdravniki oziroma zdravnice, pa tudi družba na splošno, žensk ne jemljejo resno, ko se pritožujejo zaradi telesnih bolečin. […] K napačnemu ali prepoznemu obravnavanju endometrioze prispeva stereotipno prepričanje, da so ženske »nagnjene k pretiravanju«, vedno »dramatizirajo«, so preobčutljive, ne znajo prenašati bolečin, ter dejstvo, da so hude bolečine pri menstruaciji dojete kot nekaj povsem »normalnega« in »naravnega«.[3]

Argumenti, ki navajajo, da je vzrok za nastanek endometrioze duševnega izvora, se pojavljajo že skozi celotno človeško zgodovino ‒ več o zgodovini endometrioze si lahko preberete tukaj.

13. Endometrioze ni težko diagnosticirati.

Endometrioza sodi med najbolj nerazjasnjena, pogosto napačno diagnosticirana in spregledana bolezenska stanja. Žal je bolezen še vedno premalo poznana tako v širši kot tudi strokovni javnosti, posledično pa zaradi tega ženske doživljajo dolgoletno odlaganje diagnoze. Po poročilih iz leta 2014 je čas od pojava prvih simptomov do postavitve diagnoze v Evropi 8,2 leta, v ZDA 9,2 leta in v Braziliji, ki ima številne centre za diagnostiko in zdravljenje endometrioze, 7,2 leta. Brez dvoma najmanj časa do diagnoze v Evropi, tudi v Sloveniji, preteče pri ženskah, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti, saj se pri njih hitro naredijo ustrezni diagnostični postopki.
Pogosto bolnic s simptomi ne jemljejo resno, saj v družbi še vedno velja prepričanje, da so boleče menstruacije nekaj povsem običajnega. Pacientke, ki se zaradi težav vračajo na ginekološke preglede, pogosto usmerjajo v psihološko in psihiatrično obravnavo, preden jim postavijo pravilno diagnozo.

Več o diagnosticiranju si preberite tukaj.

12. Endometrioza se lahko diagnosticira že samo s pregledom.

Za zdaj je edini način diagnosticiranja, ki endometriozo dokončno potrdi, laparoskopija. Kljub neinvazivnim načinom, s katerimi prepoznavamo nekatere oblike endometrioze, je ta lahko skrita in posledično nevidna, kar pa še ne izključuje endometrioze. Zato je za dokončno potrditev endometrioze potreben poseg, pri katerem se tkivo odstrani in pregleda ter histološko potrdi ali ovrže diagnoza endometrioze.

11. Vsak zdravnik lahko uspešno diagnosticira in zdravi endometriozo.

Vsak ginekolog mora imeti nekaj znanja o endometriozi, vendar je večina bila deležna kratkega usposabljanja na tem področju in zato bolezni in njenih oblik ne poznajo v celoti. Da bi pacientke dosegle najboljše rezultate v postopkih diagnosticiranja in zdravljenja endometrioze, je najpomembneje, da najdejo zdravnika, ki je specializiran za to področje.

V Sloveniji delujeta dva centra specialistov za endometriozo: Zasebna ambulanta doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. Med., ki deluje v sklopu Diagnostičnega centra Bled, in Dnevni center za endometriozo, ki je v stari porodnišnici (Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana) v sklopu ljubljanskega kliničnega centra na ginekološki kliniki.

Brez dvoma potrebujemo več ginekologov, ki poznajo endometriozo v pravem pomenu besede in jo obravnavajo strokovno.

 

 



Viri:

[1] Med.over.net. Dostopno na: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=957568 (Pridobljeno: 25. 9. 2017).

[2] Rivlin, M. E. (20. 3. 2016). Endometritis. Dostopno na: http://emedicine.medscape.com/article/254169-overview (Pridobljeno: 25. 9. 2017).

[3] Cergol Paradiž, A. (15. 4. 2015). Endometrioza in neenakost spolov. Dostopno na: http://spol.si/blog/2015/04/15/endometrioza-in-neenakost-spolov/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017).

Prispevek je povzet po:

Myths About Endometriosis. Dostopno na: http://www.livingwithendometriosis.org/myths/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017).

Streicher, L. (10. 3. 2014). 5 Myths About Endometriosis and Why They’re So Wrong. Dostopno na: http://www.everydayhealth.com/columns/lauren-streicher-midlife-menopause-and-beyond/myths-endometriosis-demystified/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017).

Top 10 BS Myths About Endometriosis (16. 6. 2016). Dostopno na: https://www.endowhat.com/top-10-bs-myths-about-endometriosis/ (Pridobljeno: 25. 9. 2017).

15 Myths about Endometriosis (29. 3. 2015). Dostopno na: http://www.hystersisters.com/vb2/article_597844.htm (Pridobljeno: 25. 9. 2017).